Alpine A110 S in A110 GT, prav tako pa tudi Alpine A110 so že nekaj časa na voljo v ASP Lesce. Sam sem imel priložnost vožnje z “nabrito” verzijo Alpine A110 S, ki ima 300 konjev, do 100 km/h potrebuje 4,2 sekunde in doseže končno hitrost 275 km/h. Ker vozila nisem testiral na poligonu, sem seveda moral upoštevati vse prometne predpise – ampak ta “hudič leti k sneta skira”, bi lahko napisal.
- Po 27 letih je zopet Mini v moji garaži
- Rimac Nevera hypercar / električni superšportnik / iščem sponzorja
- Lamborghini Aventador, Huracán, Urus, Miura, Diablo, Gallardo, Countach v Trstu / video
- Mednarodno srečanje voznikov starodobnih vozil / Ljubno ob Savinji
- Srečanje oldtimerjev (starodobnikov) v kraju Titisee / Rolls Royce, Bentley, Delahaye …
- Povej mi, kaj voziš, in povem ti, kdo si / ali znamka vozila vpliva na vožnjo?
Alpine Cars je podjetje, ki je ljubiteljem špoortnih avtomobilov že zelo dolgo poznano. Njihova zgodba se je začela leta 1954. Ravno podjetje Alpine iz Dieppa v Franciji je izdelovalo legendarna vozila Renault 5 Turbo, Clio Williams in Renault SportSpider, ki so se marsikomu zapisali za vedno v spomin. Vendar so izdelovali tudi svoja vozila, ki so bila sicer bolj redkost na naših cestah, vendar se jih sam spomnim iz otroštva, ko smo jih kdaj videli v kakšne avtokampu, ko smo bili s starši na dopustu.
Leta 1995 je podjetje prenehalo izdelovati lastna vozila pod blagovno znamko Alpine, vendar so se leta 2017 zopet vrnili nazaj na tržišče. Prvo prenovljeno vozilo sem pred leti srečal na parkirišču sredi Nemčije in vozilo mi je bilo všeč na prvi pogled.
In potem me časovni stroj vrže v leto 2021, ko se več teh vozil pojavi na trgu, ki je “lačen” špotnih vozil. In Alpine A110 S je točno to. Za ceno okoli 90.000 evrov dobiš majhno raketo, ki je s svojimi lučmi in malce drugačnimi linijami kot smo jih navajeni za nekatere lepa, za druge pač ne. In to je zgolj in samo stvar percepcije opazovalca.
Alpine A110 S je odlično vodljiv. Sicer se mu malce “turbo laga” pozna, ampak je zanemarljiv. Drža vozila je odlična in pri tem pomaga kup elektronike. S tipko Sport lahko poskrbite, da bo malce bolj “pokalo”, medtem ko lahko tudi povsem izklopite elektroniko in se tako prepustite prvi ograji, če vam ne bo uspelo krotiti vseh konjev pod “havbo”.
Vozilo ima malo prtljažnega prostora – spredaj za en “carry on” kovček na Ryaniar letala, zadaj pa za računalnik in dve jakni. Notranjost vozila je precej premijska, ampak so majhni detajli, kjer bi se lahko še malce bolj potrudili in posledično tudi malce spremenili stvari – v izvedenki Alpine A110 S se voznikov sedež ne da prestavljati drugače kot s pomočjo “imbusov”. Ima navigacijo in vozilo sploh ni glasno kot bi pričakoval.
V drugih različicah je več elektronike, tudi sedeži se lahko nastavljajo in določeni elementi so precej drugačni. Ampak pri S različici gre zgolj in samo za manjšo težo – pri 1300 kilogramov težkem vozilo je pač vse to pomembno za “performance”.
Kako se pelje? Super. Sicer bi lahko o vožnji pisal šele po prevoženih par tisoč kilometrih, ampak v eni uri vožnje sem bil nad vozilom pozitivno presenečen. Ovinkasta cesta mu ne dela težav, ne vem pa kako je s tem pri višji hitrosti. Vsekakor pa je to vozilo s katerim greš lahko tudi v trgovino ali pa pelješ babico k zdravniku. Dovolj udoben, da je primeren za daljše razdalje in precej “nabrit”, da se gre z njim lahko na dirkališče.
Upam, da se bom kdaj z njim družil dlje časa in da bom odkril vse tisto česar nisem mogel v eni uri. In v eni uri me je navdušil. Torej upam, da me bo kdaj še bolj!
