Letošnje poletje bo vroče. In z malo dežja. Posledično bo tudi suša in pomankanje vode. Ob bok temu pa se moramo zavedati, da živimo v deželi kjer s pitno vodo splakujemo stranišča. Zakaj se na tem področju v zadnjih 15 letih, ko se vse bolj zavedamo posledic globalnega segrevanja, ni zgodilo skoraj nič?

Pitna voda bo vse bolj cenjena dobrina. V nekaterih predelih sveta, kjer imajo težave z vodo, se trudijo in jo “pridobivajo” iz slane vode. Drugje sploh nimajo pitne vode. V Sloveniji imamo srečo, da imamo dovolj pitne vode in da se lahko brezskrbno tuširamo kolikor dolgo želimo, ali pa da imamo med umivanjem zob odprto vodo, ki odteka stran. Vendar se bo tudi to spremenilo v prihodnosti, ko bodo poletja še bolj vroča in zime ne bodo več zime s snegom kot smo jih poznali pred leti.

Posledično ne bo več ledenikov, ki bi se topili in reke bodo imele zelo nizko strugo. Že prejšnji vikend, ko sem se vozil ob Soči sem opazoval kako nizka je bila Soča na določenih predelih. Tudi pogled na Savo je precej podoben. Te padavine, ki smo jih bili deležni v zadnjem času so bile zgolj za ohladitev zemlje in ne za obilno zalivanje, ki bi ga zemlja potrebovala. Po svetu že opozarjajo na to, da bo letos suša in posledično že ugotavljajo, da bo v Italiji propadlo 10 odstotkov kmetij, ki pridelujejo zelenjavo ravno zaradi pomanjkanja vode.

V hotelih v tujini vse pogosteje vidim opozorila in prošnje, da se uporablja voda v normalnih količinah in da se ne menja brisač vsak dan. Majhen korak, vendar nekje je potrebno začeti. Veliko hiš zbira meteorne vode in jih uporablja za splakovanje stranišč ali pa za zalivanje vrta in umivanje vozila. Pa vendar to ni dovolj. Potrebne bi bile večje spremembe in dovolj zgodaj bi se morali zavedati, da se brez vode ne da živeti in da bomo na tem področju morali nekaj storiti.

Vse več se gradi ogromnih objektov. Kompleksi s 300 in več stanovanji. Pa vendar nimamo zakona, ki bi določil, da morajo takšna stanovanjska naselja ali pa hotelski sklopi imeti “rekuperacijo” sanitarne vode, ki bi jo lahko naprej uporabljali za splakovanje stranišč. Seveda bi bil to za investitorja dodaten strošek, vendar vse to itak plača sam kupec nepremičnine. In verjetno kalkukacija sploh ni tako zahtevna.

Če 300 stanovanj dnevno splakne stranišče v povprečju 8-krat – porabimo za to preko 20.000 litrov pitne vode. Glede na to, da se tuširamo s pitno vodo, bi lahko le to uporabljali tudi za splakovanje stranišč – seveda s postopki filtriranja in tako mesečno prihranili 600.000 litrov pitne vode.

Mogoče že kdo razmišlja o kakšnem takšnem “ukrepu”, vendar bo na žalost prepozno, če bomo čakali in čakali. Ukrepati je potrebno čim prej. Glede na temperature, ki smo jih deležni v zadnjem času imam vse bolj občutek, da zamujamo na vseh področjih pri ukrepih. In tole zgoraj je zgolj ena majhna rešitev, ki bi se dolgoročano obrestovala.