Včeraj v restavraciji. Pride natakar in me vpraša: “Kaj boma naročila?” Malce začudeno ga pogledam, ker nisem vedel, da sem z njim zmenjen za kosilo in da se mi bo pridružil za mizo in medtem ko razmišljam kaj “boma jedla”, mi zastavi še dodatno vprašanje. “Kaj boma spila?” Po solatkah, juhicah, šnicelčku in vseh ostalih pomanjševalnicah v kulinariki, “boma” sedaj uporabljala še to spakedrano dvojino? Prestar sem za to!
- Nočem juhice, krompirčka, solatke, kozarčka piva / hočem juho, krompir, solato in kozarec piva
- Natakarji / osebje in njihov odnos do strank
- Piščančja šunka, mesni sir, zelenjavna hrenovka, vegetarijanski čevapčiči …
Ne, midva ne boma nič naročila. Niti midva ne boma nič spila. Jaz pa bom nekaj pojedel in nekaj spil. No, to sem imel v mislih, ampak odgovor je bil malce drugačen in malce manj “nasikan”.
Ne vem kdaj je ta spakedrana dvojina prišla v uporabo, ampak men ni všeč. Raje imam, da me nekdo tika, če že ne razume pomena vikanja, ampak tale spakedranščina pa mi gre prav pošteno na živce in počasi se bom začel izogibati lokalov, kjer me osebje nagovarja v dvojini.
Saj ni tako težko zastaviti vprašanje: “Ste se že odločili kaj boste jedli?” Ali pa: “Kako vam lahko postrežem?”
Se motim in to je zgolj moja kaprica, ki ima povezavo s starostjo? Ali pa gre za res čuden odnos med osebjem in gostom, ki ga jaz preprosto ne razumem in še težje akceptiram.
Mene v lokalu, kjer se natakar tako obnasa do mene, ne bi vec videli.