Med preklapljanjem programov enim izmed mojih ljubih opravil zvečer se mi je zazdelo, da sem v oglasu zasledil besedo, ki mi ni bila poznana. Prevrtel “program” nazaj in si še enkrat pogledal oglas. Glej ga, zlomka, očitno ima podjetje denar za TV oglaševanje, ampak nimajo za lektorja, ki bi vsaj prebral tistih par besed, ki se pojavijo v oglasu.
- Zakaj NIJZ v radijskih oglasih poziva na cepljenje za zaščito ranljivejših skupin?
- Po obisku lekarne mi je jasno zakaj toliko oglasov za farmacevtske proizvode na televiziji
- So Rimske Terme v riti / oglaševanje je lahko tudi seksistično
- #hashtag v oglaševanju / #wtf
Priročan, beseda, ki se pojavi v oglasu ni beseda, ki bi jo našel v Franu. Da, preden sem se spravil pisati tale zapis, sem preveril, če mogoče ne živim nekje za “luno” in je to klena slovenska besede, ki pa je jaz še nisem slišal.
No, v Franu je ni. Seveda obstaja možnost, da je agencija, ki je naredila ta oglas, to besedo uporabila zanalašč. Da bom jaz spisal objavo na to temo in da se bodo ljudje na družbenih omrežjih ukvarjali z njo! In potem svizec zavije čokolado.
Smešno je, da oglas, ki se vrti med “najbolj gledanim šovom” na Pop TVju in ga je verjetno pogledalo vsaj par ljudi, vključuje besedo, ki ne obstaja. Očitno nihče ni opazil tega. No, pa saj ne gre samo za besedo priročan. Ko sem si do konca pogledal oglas, sem se začudil njihovemu URLju, ki naj si ga uporabnik po ogledu oglasa zapomne – https://slo.foresto.elanco.com/sl/.
Seveda sem kliknil nanj. In se dičil naprej. Upotreba kolačića je prva stvar, ki sem jo opazil. Kliknil sem na nastavitev piškotkov in prišel na stran v angleškem jeziku (https://privacy.elanco.com/en-us#performance_cookies).
Ampak tole ni zapis o piškotkih. Ko sem klika po strani, sem ugotovil, da imajo tudi na strani svoj oglas, ki ga imajo objavljenega na YouTube kanalu. In glej ga šment – v tem oglasu, ki ga imajo embedanega, je pravilen zapis – priročen. Woot. Nič jasno!