Vsakič, ko se v Ljubljani zapre kakšna trgovina, se na družbenih omrežjih zgodi skoraj identičen scenarij. Ljudje so ogorčeni. Žalostni. Nostalgija udari s polno močjo. Kam gre ta svet in to je bila edina prava trgovina, so pogosti komentarji. Nekateri nadaljujejo, da zaradi tega Ljubljana izgublja dušo. Komentarji se vrstijo en za drugim. Ampak ob vseh teh zapisih se mi vedno porodi precej preprosto vprašanje. Če bi bili vsi ti ljudje, ki danes objokujejo zaprtje trgovin, tudi dejansko bili njihovi kupci, ali bi se trgovine sploh zapirale?
- Nekomu se je tole očitno zdelo smešno / potujem s trdim
- Zakaj v Sloveniji še nobena fakulteta ni razpisala programa “influensarstvo”?
- Ko medijem zmanjka vsebin, postanejo influensarji njihova vsebina
Trgovine se praviloma ne zapirajo zato, ker bi lastniki čez noč izgubili voljo do dela. Zapirajo se, ker matematika ne zdrži več. Ker najemnina ni nizka. Ker stroški rastejo. Ker ljudje radi govorimo o podpori lokalnim trgovcem, v resnici pa kliknemo na cenejšo spletno ponudbo in potem še zmagoslavno napišemo, kako smo prihranili tri evre.
To ni kritika ljudi, ker iščejo ugodnejše cene. To je realnost časa, v katerem živimo. Problem nastane, ko istočasno pričakujemo, da bodo male trgovine preživele zgolj od lepih besed in srčkov pod objavo na Facebooku.
Najlažje je biti sentimentalen, ko je zgodbe konec. Takrat vsi postanemo redni obiskovalci trgovine, ki je nismo obiskali že vsaj pet let. Takrat se vsi spomnimo, kako prijazna je bila prodajalka in kako poseben občutek je imel prostor. Ampak nostalgija žal ne plačuje računov.
Ljubljana se spreminja. Tako kot so se spreminjala vsa mesta okoli nas. Ene trgovine izginejo, druge pridejo. Nekatere pokopljejo previsoke najemnine, druge spletna konkurenca, tretje pa preprosto dejstvo, da se nakupovalne navade ljudi spreminjajo hitreje, kot se lahko prilagodijo.
Je pa precej zanimivo opazovati, kako zelo glasni znamo biti šele takrat, ko je prepozno. Ko so vrata zaprta. Ko se police praznijo. Ko ostane samo še zapis na družbenih omrežjih in kup komentarjev ljudi, ki so imeli to trgovino res radi.
Radi do te mere, da v njej niso kupovali.
