potujem s trdim potujem s trdim

Nekomu se je tole očitno zdelo smešno / potujem s trdim

Vsaka publiciteta je dobra, tudi če je slaba. Ta stavek sem nekoč nekje prebral in očitno nisem bil edini. Tudi “kreatorji” oglasa, ki se pojavlja na billboardih – potujem s trdim, so bili verjetno enakega mišljenja. Zagotovo so bili prepričani, da se bo ta oglas ljudem zdel zabaven in smešen in hohoho. Verjetno so si predstavljali vsaj “kanskega leva” za to kreativno rešitev.

No, resnica je drugačna. Ljudjem se oglas ne zdi niti smešen niti zabaven. 20+ let nazaj bi se mu verjetno smejali, v sedanjosti pa je oglas požel več zgražanja. In to, da se piše o njem, še ne pomeni, da bodo ljudje množično kupovali izdelke blagovne znamke, ki se “diči” s tem oglasom. Ravno nasprotno. Mene takšne stvari odvrnejo. Še posebej v času, v katerem živimo. V času #MeToo in ko se na novo definirajo stvari. Tudi v oglaševanju.

Seveda bi se lahko mirno obrnil stran in se delal, da oglas ne obstaja. Pa vendar obstaja. Sicer ne vem, komu je oglas namenjen in kdo je ciljna skupina v primeru tega oglasa. Ampak tega verjetno ne ve niti sam naročnik. Sam nisem njihova ciljna skupina, mi bo pa ostalo za vedno v mislih, da preskočim to trgovino. Mogoče so ciljali na “limke in gaserje,” ampak tiste ciljne skupine pa jaz ne poznam in razumem.

Škoda, da se je “Gojko Ajkula” spustil na ta nivo. Oglasi so lahko zabavni tudi brez seksizma oz. brez seksualizacije oglaševanja. Ampak seveda je lažje streljati na prvo žogo. Čeprav je tole bolj strel v lastni koleno.