Za ljubitelje samorogov je Škotska odlična izbira. Povsod so. Samorog je namreč uradna nacionalna žival Škotske. Ko sem prvič slišal ta podatek, sem bil prepričan, da gre za še eno turistično zgodbo, s katero želijo privabiti obiskovalce. Nekaj v stilu pošasti iz jezera Loch Ness. Ampak ne. To je dejstvo. V svetu, kjer imajo države za nacionalne živali orle, leve, tigre in medvede, se je Škotska odločila za samoroga. Mitološko bitje. Konja z rogom. Nekaj, kar v resnici sploh ne obstaja. In ravno zato je ta izbira tako zanimiva.
- Vožnja po levem pasu na Škotskem (volan na desnem) je zanimiv izziv
- Willis Carrier, hvala za klimatsko napravo
- Sicilija z letalom in avtom v številkah in fotografijah / kaj sem videl in kje sem spal
Samorog je bil v škotski zgodovini simbol čistosti, moči, poguma in predvsem neodvisnosti. Po legendah ga ni bilo mogoče ukrotiti, kar je precej dobro sovpadalo z značajem naroda, ki je skozi zgodovino zelo rad poudarjal svojo samostojnost in trmoglavost. Škoti so ga uporabljali na kraljevih grbih že stoletja pred združitvijo z Anglijo.
Na kraljevem grbu ga je prvi uporabil William I. v 12. stoletju, kar je simbol še dodatno utrdilo. Zlat verižni okov na škotskem samorogu pomeni moč škotskih vladarjev, ki naj bi bili sposobni ukrotiti celo tako divje bitje. Samorog ni izbran zato, ker bi bil zgodovinsko resnična žival, ampak ker je postal močan mitološki znak škotske kulture in oblasti.
Ko danes potuješ po Škotski, začneš samoroge opažati na vsakem koraku. Na gradovih, spomenikih, uradnih stavbah, grbih in različnih okraskih. Sprva misliš, da gre zgolj za dekoracijo. Potem pa ugotoviš, da je samorog pravzaprav del nacionalne identitete. Kar je po svoje precej zabavno.
Predstavljajte si, da bi bila slovenska nacionalna žival zmaj. Pravzaprav … čakajte. To morda niti ne bi bila tako slaba ideja, kajne?
Škotska je dežela gradov, meglenih dolin, zelenih hribov in legend. Morda je zato povsem logično, da je za svoj simbol izbrala nekaj, kar sodi bolj v svet zgodb kot v živalski vrt. Ko se voziš med gradovi, opazuješ meglo, ki se vali čez griče, in poslušaš zgodbe o kraljih, bitkah in duhovih, postane samorog nenadoma precej normalna izbira.
Pravzaprav bi bil navaden konj precej dolgočasen. Škotska pa ni država, ki bi bila znana po dolgočasnosti.
