Pivo in cvetje. Nekoč “praznik,” ko so se trume ljudi iz cele Slovenije valike v Laško, je letos doživel hladen tuš. Draga vstopnina je naredila svoje in število obiskovalcev je bilo precej manjše od pričakovanj organizatorja. Končni izkupiček je bil 37.000 obiskovalcev, kar je precej manj od pričakovanih 60.000.

• Restavracija Pavus / chef Marko Pavčnik in njegov veganski meni #topshit
• Kaj je sntntn?
• Ronald, Ronald Kordiš / zakaj mi je tako ime, zakaj imam nick had na internetih in par dejstev o meni

Pivo in cvetje obstaja že od “pamtiveka”. Kot mulci smo šli ponavadi v petek ali soboto zvečer v Laško, avto pustili ob cesti več kot kilometer pred Laškim in potem v neskončni množici prišli do povsem polnega prizorišča, kjer je igrala skupina Šank Rock in uživali. Ni bilo vstopnine, bila pa je množica ljudi. Cena piva je bila nepomembna in spilo se ga je ogromno.

Festival je postajal vse bolj in bolj prepoznaven in število obiskovalcev se je večalo. Mislim, da so leta 2017 uvedli vstopnice za posamega prizorišča, vendar so bile to minorne cene, ki niso nikogar udarile po žepu.

Potem pride leto 2024 in cena vstopnice na dan koncerta je 32 evrov. Da, prav ste prebrali. Znesek ni več zanemarljiv in posledično se je to letos poznalo tudi pri obisku, ko so bile ulice Laškega na pol prazne in ko si pivo dobil brez težav in takoj. Pred leti si v vrsti za pivo spoznal cel kup zanimivih ljudi, saj je bila gužva neznosna. Tokrat tega ni bilo.

Če je bilo v najboljših letih, ko še ni bilo vstopnine v Laškem, preko 130.000 obiskovalcev je sedaj realnost precej drugačna. Po podatkih organizatorja se je prireditve udeležilo 37.000 obiskovalcev. Kar se mi zdi precej malo. To, da je organizator našel težavo v tem, da je bilo letos veliko športnih prireditev, kjer so obiskovalci “potrošili” denar in ga je zmanjkalo za obisk Laškega.

Mogoče pa je vse skupaj precej bolj preprosto – mogoče pa si ljudje želijo Piva in cvetja, kot je bilo nekoč. Ko so nastopale domače skupine, ni bilo vstopnin in je bilo pivo poceni. Mislim, da je to recept za veliko obiskovalcev, predvsem pa za navdušene obiskovalce.

Glede na to, da bo naslednje leto festival Pivo in cvetje praznoval 60. obletnico zgolj upam, da ne bodo organizatorji tako požrešni, kot so bili letos, in se bodo spustili na realna tla.

Objava Pivo in cvetje 2024 / zaradi drage vstopnine precej manj obiskovalcev originalno objavljena na had blog.

Ko sem prejšnji teden odkril, da Marko Pavčnik v svoji restavraciji Pavus v Laškem pripravlja veganski vikend, je bila odločitev hipna. Za vse tiste, ki se vam ne da brati naprej – dobesedno sezul me je s svojim 8-hodnim veganskim menijem in vesel sem, da sem končno lahko kot nekdo, ki se prehranjuje vegansko, jedel tako odlično hrano, ki ni spominjala na meso, ampak je bila sestavljena iz sestavin na katere sam ne bi pomislil.. Ampak ta zgodba ima še dva “twista”, ki vam jih razkrijem v sami objavi. Aja, ta objava ni plačana ali sponzorirana.

• Restavracija Pavus / chef Marko Pavčnik in njegov veganski meni #topshit
• Restavracija Pavus – grad Laško – topshit hrana
• Retroscena / chefa Richard Abou Zaki in Pierpaolo Ferracuti, Porto San Giorgio, Italija / ena Michelinova zvezdica in njihov veganski meni
• Hiša Linhart, Radovljica / chef Uroš Štefelin (Michelinova zvezdica Vila Podvin) in njegov veganski meni
• Draga di Lovrana / chef Deni Srdoč / restavracija z Michelinovo zvezdico nad Lovranom
• Restavracija Dam / ena Michelinova zvezdica, chef Uroš Fakuč in njihov veganski meni

Ko sem odkril veganski vikend v restavraciji Pavus sem to delil tudi v Facebook skupini veganov. Bil sem prepričan, da bo kdo zainteresiran, ampak namesto tega sem dobil cel kup očitkov – o tem, kako lahko restavracija pripravlja tudi hrano za tiste, ki se ne prehranjujejo vegansko in kako lahko to sploh podpiram.

Če se kdo sprašuje zakaj “smo” vegani na slabem glasu? Ravno zaradi takšnih primerov, ko bi ljudje radi določali kaj naj jedo drugi ljudje. Jaz živim po preprostem načelu – naj si vsak najde svoje “satisfakcije” in uživa v njih. Drugim pa naj ne pametuje, ampak naj jim pokaže primer – in če bi nekoga, ki se ne prehranjuje vegansko peljal s seboj na grad Tabor v Pavusa, bi verjetno bil precej presenečen nad hrano na krožnikih.

Še drugi “twist” v tej zgodbi. Zaradi posebnih okoliščin sem moral iti v Pavusa sam. Da, na 8-hodni meni, ki traja vsaj 3 ure sem šel sam.

Priznam, bilo mi je všeč. Veliko več časa sem imel za razmišljanje o sami hrani, ki sem jo dobil na krožnik, prav tako pa sem “iskal napake”, ki bi jih lahko na koncu “predstavil” chefu Marku. Naj vas razoćaram – samo eno samo samcato stvar bi spremenil v celotnem večeru. Sicer pa sem ostal samo z velikim nasmeškom na obrazu. In kot nekdo, ki se prehranjuje vegansko sem se spet počutil kot “človek”, ki mu ne servirajo “grilane zelenjave” ali pa taksija za domov!

Kaj je bilo torej s hrano? Marko ni iskal mesa v njej. Ni iskal strukture, ki bi spominjala na neveganske jedi. Je pa tako drzen in predvsem tako velik poznavalec zelenjave, da se je začel s samim menijem ukvarjati že teden dni pred veganskim vikendom in zadnja dva dneva je testiral in preizkušal različne sestavine. Ob tem je seveda potrebno omeniti, da nismo ravno v obdobju, ko bi bilo zelenjave na pretek, saj je zunaj sneg in je tako dostop do vsega kar sicer ponuja pomlad, precej otežkočen.

Pri Marku cenim, da se hrane loti celostno. Da ni to “eksplozija” okusov, kar pomeni, da je na krožniku veliko vsega in da ni ničesar kar bi bilo povezano med seboj – pri Marku je vse “harmonija” okusov, ki se iz enega krožnika v drugega zgolj nadgrajuje in doseže sam vrhunec na koncu.

Koleraba, rdeča pesa, konopljina semena, ostrigarji, smrekovi vršički, tartufi, kava … Samo par sestavin iz katerih so bile sestavljene jedi. Dimljene, pečene, kuhane, surove. Z dodatki in brez njih. Skoraj brez soli in brez ojačevalcev okusov, tudi brez pekočine. Da se dejansko občuti vsak delček skrbno premišljenega krožnika.

Premišljeno in prefinjeno. Predvsem z veliko občutka za mešanje okusov. Tako okusno, da sem na koncu si dovolil da s prstom počistim krožnik in prst obliznil – kot bi bil pijan. Pa vendar nisem bil, samo nisem želel niti drobtinice prepustiti, da bi šla v nič.

Marko Pavčnik je veganski vikend predstavil prvič. In srčno upam, da bo to na njegovem meniju vsaj dvakrat letno. Sodeč po odzivu – ko sem opazoval ljudi, ki so vsejedci, pa so prišli na vegansko večerjo, je bil to strel v polno. Niso mogli prehvaliti njegovih kreacij in okusov na krožnikih. In so bili navdušeni nad vsemi jedmi, čeprav se ne prehranjuje vegansko.

Na koncu, ko je prišel Marko iz kuhinje – sem mu priznal, da sem cel večer imel čas, da sem iskal napako. In vse kar bi jaz zamenjal je bilo to, da bi namesto koščka rukole na raviolu rdeče pese zamenjal s pehtranom. In se je strinjal in omenil, da je bilo nemogoče dobiti vse sestavine in da je posledično moral precej prilagajti meni tej situaciji.

Ko sem se ponoči počasi vozil proti domu sem imel čas in razmišljal o tem kaj vse bom napisal. Pa je težko z besedami vse to opisati. Hrano, ki jo Marko Pavčnik pripravi, je potrebno zgolj in samo poskusiti. Se ji prepustiti, zapreti oči in uživati.

Hvala, Marko! In upam, da kmalu spet, ker res imam “craving” po takšnem razvajanju s takšno hrano večkrat kot pa enkrat letno!

Objava Restavracija Pavus / Marko Pavčnik in veganski vikend v Laškem originalno objavljena na had blog.

Laško po uspešnih stavah letos predstavlja Laško izziv. Ali z drugimi besedami. Trije balkanski glasbeniki (Neno Belan, Halid Bešlić in Željko Joksimović) se srečajo v gostilni v Sloveniji. In zgodbe se pišejo same ..

• Laško Stava / Sebastjan Cimirotić in Marcos Tavares / nagradna igra
• Dvoboj.si / Boris Cavazza in Sebastian Cavazza / Pivovarna Laško
• Personalizirano pivo – zastonj ideja za Pivovarni Laško in Union

Zakaj gre v Laško Challenge? Ostala je samo ena steklenica piva in posledično se bodo trije glasbeniki pomerili v bitki za njo. Na slovenskih ulicah bodo peli in igrali glasbo. Prvo “sezono” sta bila glavna akterja Boris in Sebastjan Cavazza, drugo sezono Tavares in Cimirotić in tokrat balkanski glasbeniki.

Ups. Balkanski glasbeniki. Kar pomeni, da je desnica skočila v zrak in začela besno udrihati čez Heineken (rdeča zvezda) in napovedovati bojkotiranje Pivovarne Laško. Boljše “reklame” si ne bi mogel želeti noben brand – očitno se je provokacija izplačala, saj so tudi rezultati “ploskov” na strani, kjer poteka nagradna igra enormno visoki.

Aha. Kaj moti desničarje, ki se sedaj vsak po svojih močeh poskušajo pridušati nad izborom glasbenikov? Vse. Jezik, izbor, … Verjetno bi moral Laško izbrati Modrijane, Victory in še koga, da bi bilo srečni in zadovoljni, kajne? Smešno, pa vendar jih povsem razumem. Strah jih je, da bi jim kdo ukradel jezik.

Odzivi desnice na akcijo Pivovarne Laško – mogoče se ne zavedajo, da je podjetje v tuji lasti in da lahko dela kar si želi. S spodnjimi komentarji so ti ljudje zgolj še enkrat dokazali svojo nestrpnost do vseh ostalih, predvsem pa se ne zavedajo, da se Laško ne prodaja samo v Sloveniji. Ampak to je za njih že preveč …

Ste videli nov oglas za Laško pivo?
To bo lakmusov papir!
Če imamo Slovenci kaj ponosa in dostojanstva, ne bomo spili Laškega piva (Heineken) niti požirka več.
Če bomo po tem balkanoidnem sranju še naprej pili Laško, si ne zaslužimo države in si ne zaslužimo obstati kot narod!

— Samo Glavan (@SamoGlavan) April 23, 2018

Laško pivo ne slovi po okusu. Da pa nas v srbohrvaščini o laškem prepričujejo tile balkanski 'sviromani' je poniževanje 🇸🇮. #NePijemLaškega pic.twitter.com/ubBuWAteTA

— Bernard Brščič (@BernardBrscic) April 24, 2018

Skratka:
Kdor tudi od včeraj naprej pije Laško pivo, naj mi to prosim prijazno prišepne, da ga bom nesramno zablokiral in mu prej še v slovenščini brez mikroskopskih podnapisov napisal, kar mu gre.
Tudi po tem naj se me izogiba v realnem življenju.
Hvala za razumevanje.

— Samo Glavan (@SamoGlavan) April 24, 2018

Nižje ne gre? Včasih ste bili polni ponosa (no, vsaj reklamirali ste se tako, kvaliteta je že 10 let čisti obup), zdaj pa končali na nivoju čefurske žlobodre.. https://t.co/IO698hvlqP

— Peter Hrastelj (@hrastelj) April 24, 2018

Slovenskih izvajalcev je zmanjkalo?
Nisem še zasledil , da bi se za Karlovačko ali pa Ožujsko pivo potegovali : Miran Rudan , Vili Resnik , Adi Smolar , Tomi Meglič , Grega Skočir……. https://t.co/9VvIJzYunD

— Matjaž DRAKSLER (@MATJADRAKSLER) April 24, 2018

Vsem srbskim hlapcem v razmislek:
Boste čez 10 let zapirali pivovarno Laško zaradi arabcev?
Boste preorali vse slovenske vinograde?
Ne bi me čudilo…

— Samo Glavan (@SamoGlavan) April 24, 2018

Upam, da že vlagate tožbo proti marketing agenciji, ki vam je prodala tale "PR strel v koleno", ki vam bo zagotovo povzročil veliko poslovno škodo.

Tisti štos z obema Cavazzama je bil svetlobna leta od tega ponesrečenega skeča v stilu "ko to tamo pjeva".

🍺🚫😡👎

— Bond007 (@Bond00775328617) April 24, 2018

Balkanizem je vaš največji izziv? Nesoposobni izprijenci!

— Martin Česenj (@cesenj) April 24, 2018

SRAMOTA!!! Ne zmorete narediti reklame brez jugosov? Mislite, da bomo imeli Slovenci laško raje, če ga pije tudi nek HALID !? Nasprotno: zaslužili ste si moj bojkot.

— karfjolca (@karfjolca) April 24, 2018

Objava Laško predstavlja izziv / Neno Belan, Halid Bešlić in Željko Joksimović in komentarji desničarjev originalno objavljena na had blog.

Laško nam je poznano predvsem po “piru”, termah in po poplavah. Vendar bi moralo biti drugače – Laško bi moralo biti poznano po odlični hrani v restavraciji Pavus na gradu Laško. Sam sicer rad jem dobro in kvalitetno hrano, vendar ne znam ravno uživati v tem. Včeraj sem zdržal za mizo več kot pet ur in 5 hodov, ki jih je pripravil Marko Pavčnik, chef Pavusa in me je z vsako jedjo bolj pozitivno presenetil. No, na to, da sem toliko časa zdržal je vplivala tudi odlična družba – Manuela in Simon in njune zgodbe iz zadnjih počitnic v ZDA.

Ker me je zanimalo, kako je ocenil Napo v Mladini restavracijo Pavus, sem malce pobrskal in našel – V Laško – pa ne po flaško.

Jeap, zapisano drži, zato ne bom šel v podrobnosti hrane, ki je bila hudičevo lepo dekorirana in predvsem okusna. Predjed je bila postrežena zunaj, na grajskem obzidju in potem se je vse skupaj samo stopnjevalo. Sam nisem ljubitelj hobotnic in riža, vendar sem oboje, z največjim užitkom pomazal. Edina stvar, ki me je zmotila, je bil okus kraljevega raka, ki mi ni sedel – ampak to je lahko zgolj moje mnenje. Sicer pa so vse sestavine in okusi tvorili čudovito fuzijo. Definitivno se bom še vrnil!

Objava Restavracija Pavus – grad Laško – topshit hrana originalno objavljena na had blog.