Zadnje dni sem opazil kup razprodaj. 60 odstotni popusti niso nič posebnega, tudi 90 odstotne popuste sem videl. Če trgovec lahko ponudi 80 odstotni popust, se je smiselno vprašati: koliko smo ta izdelek dejansko preplačali na začetku?

• 30 odstotkov popusta na pisala / pred začetkom šolskega leta
• Visoki popusti / visoka marža, kajne?
• Popusti so, kakšne so pa realne cene?

Če si trgovec lahko privošči, da zniža ceno za 80 odstotkov, potem to ne pomeni, da je “žrtvoval zaslužek”. To pomeni, da je bil njegov zaslužek že v štartu astronomskih razsežnosti. V ozadju trgovske logike tiči preprosta resnica: marže so pogosto zelo visoke. Pri oblačilih, dodatkih in kozmetiki se marže pogosto gibljejo med 300 in 1000 odstotki. Ja, prav si prebral.

Ko majica iz Bangladeša v proizvodnji stane 1,20 eura, pride v Slovenijo za okoli 3–5  eura, potem pa jo v trgovini prodajajo za 39,99 eurov.

Tudi če jo na koncu prodajo za 7  eurov, še vedno nekdo zasluži. Samo mi imamo občutek, da smo “iztržili dobro kupčijo”, ker smo jo dobili 80 odstotkov ceneje.

Trgovci zelo dobro vedo, kaj delajo. Redna cena je pogosto namišljena, postavljena strateško visoko. Samo zato, da lahko kasneje rečejo, da dajo popust. Torej: izdelek nikoli ni bil vreden toliko, kot piše na etiketi. Bil je vreden toliko, kolikor si pripravljen zanj plačati.

To se imenuje referenčna cena. Ljudje primerjamo novo ceno z “originalno” in si mislimo: “Kako sem dobro kupil!” Realnost? Ravno si nasedel marketinški igri.

Zakaj si trgovci lahko privoščijo 80 odstotne popuste? Ker jim še vedno ostane dovolj. V zadnjem valu sezonskih znižanj si trgovci rečejo: “Bolje nekaj kot nič.”  Celo pri 80 odstotnem popustu so še vedno lahko na pozitivni ničli ali vsaj zmanjšajo izgubo.

Povedano po domače: nismo mi kupili izdelek z 80 odstotnim popustom. Izdelek je “kupil” nas. Kupili smo občutek ugodja, da smo nekaj prihranili, čeprav bi z nekaj premisleka ugotovili, da je bila osnovna cena napihnjena do onemoglosti. Vrednost izdelka ni v ceni, ki jo vidimo na etiketi, ampak v dejanski uporabnosti in kakovosti. Pogosto pa se to izgubi med logotipi, akcijami in iluzijo prestiža.

Ni problema, če greš na razprodajo in kupiš nekaj za pol manj. Ampak naslednjič, ko vidiš 80 odstotni popust, se vprašaj: “Kdo je tukaj nor?” Ti, ker misliš, da si zmagal, ali trgovec, ki je še vedno zaslužil?

Dobrodošli v kapitalizmu, kjer “normalna” cena nima nobene zveze z realnostjo. Samo z našimi občutki. Če ti je bilo všeč, deli naprej. Če ne, pač počakaj na 90 odstotno znižanje. Boš še bolj srečen kupec!

Objava 80 odstotni poletni popusti / koliko v resnici preplačamo izdelke? originalno objavljena na had blog.

Napisal bom. Jelinčič je imel prav, ko je izrekel, da je narod glup. Drugače si ne znam predstavljati razlike v cenah, ki so “prisotne” na trgu. V teh dneh je bila namreč polemika o higienskih pripomočkih za ženske na tviterju – seveda so to temo najbolj komentirali ravno moški. In ker sem v Italiji, sem šel v trgovino preveriti cene. Enaki tamponi v Italiji 2,60€, v Sloveniji 5,79€.

• Narod je glup / Zmago Jelinčič, Dimitrij Rupel in Igor Bavčar
• Ko si za domoglupce brezdelnež in prisesan na državne jasli / laž ni in nikoli ne bo resnica
• Cena pijače iz hladilnika v trgovini v Italiji 1 evro / cena neohlajene pijače 0,70 evra
• Po špecerijo v Italijo / Pesto Genovese z baziliko – 1,67 evra v Italiji in 4,74 evra v Sloveniji

Jeap. Mene je cena presenetila. Predvsem pa se počasi zavedam, da v Sloveniji cene narekujejo trgovci in z njihovimi maržami državljani očitno ne moremo kupovati “poceni” stvari. Če sem zadnjih “pizdil” nad ceno pesta genovese, ki je za 3 evre dražji kot v Sloveniji, potem me je cena tamponov še malce bolj presenetila, saj to ne gre za “prestižni” izdelek “brez katerega se lahko živi”, ampak za higienični pripomoček, ki bi moral imeti dostopno ceno vsem!

Ampak očitno so v Sloveniji trgovci kasta zase in si lahko privoščijo 100 in več odstotno maržo na izdelke, ki jih prodajajo. Ker je “narod glup”, pa jih seveda kupuje.

Sicer nimam pojma o tamponih – za razliko od domoljupcev, ki so na tviterju komentirali te izdelke, ampak verjamem, da se ne pokvarijo kar tako, kajne? Posledično, če jih nabaviš 10 “kosov”, pri tem “prišparaš” 30 evrov oz. imaš že skoraj povrnjeno pot v Italijo in nazaj.

Očitno bomo kmalu v Italijo hodili po “špecerijo” in higienične pripomočke, ker so naši trgovci pogoltni na denar in služijo na takšen način. Kolk zanimivo bi bilo videti cene brez marže v trgovinah – saj bi šele takrat dobili občutek koliko nas “nategujejo” in koliko preplačamo izdelke.

Objava Enaki tamponi v Italiji 2,60€, v Sloveniji 5,79€ / narod je glup originalno objavljena na had blog.

Naš svet je postal svet popustov. Na vsakem koraku nas spremljajo popusti – oglasi na spletu ponujajo 30% in več popusta na izdelke. V trgovinah dobite 20% popust, tudi če ne vprašate zanj. Ko kupuješ avto, imajo vsi prodajalci popuste. Živimo v svetu, kjer ni več realnih cen in kjer nima nihče več občutka o tem, koliko smo nek izdelek preplačali. Jeap, točno to.

• Visoki popusti / visoka marža, kajne?
• Nadomestilo kabelskih operaterjev za Pop Tv in Kanal A / zakaj ni možnosti izbire?
• Garažne razprodaje v Sloveniji
• Zakaj so ponoči prazna parkirišča pred trgovinami Mercator, Spar, Hofer, Lidl, Tuš?

Nekoč, v nekih drugih časih so bili popusti zgolj na razprodajah. Ko si šel v trgovino nisi mogel “barantati” za ceno. Tudi cena avtomobila je bila točna tista, kot je bila v samem “katalogu.  V sedanjosti so stvari drugačne. Vsaka spletna trgovina ponuja popuste – ne ravno nizke popuste, kar me vedno znova preseneti.

• Zakaj razmišljam o popustih?

Sam očitno sodim med tiste potrošnike, ki razmišlja ko kupuje. Časi impulzivnih nakupov so mimo in čedalje manjkrat se zalotim, da bi kupoval stvari, ker so zgolj poceni.  O popustih imam tudi posebno logiko, ki je dokaj preprosta – če so enkrat spustili ceno za Renault Twingo pod 9.000 eurov, ne bomo potrošniki nikoli več pripravljeni za to vozilo plačati 14.000 eurov.

To logiko preprosto preslikam na celoten “retail”. Če mi neka spletna trgovina v super duper ugodni ponudbi prodaja nekaj za 100 eurov in na to ponuja 60%, sem seveda zelo zadovoljen potrošnik, ker bom dobil željeno stvar za 40 eurov. Vendar po drugi strani pa mi taista spletna trgovina ne bo nikoli več prodala enakega izdelka za 100 eurov, ker se preprosto zavedam, da je predrag. V določenih primerih, ko se gre za življenjsko pomembne izdelke, se moja prejšnja trditev lahko izključuje!

• Zakaj popusti?

Popusti so nekaj, kar je v DNK-ju vsakega prodajalca na spletu in ker so nekje prebrali, da to deluje, vsi delujejo po istem principu. Naviješ ceno, ji nabiješ popust in potem to oglašuješ. Vsi smo srečni in zadovoljni, ker smo dobili poceni stvar – vendar se moramo zavedati v tem primeru, da ima trgovec pri polni ceni hudičevo veliko zaslužka, če lahko mirno spusti ceno za 50% in več in to ne vpliva nanj.

Glede na to, da je na trgu veliko prodajalcev, ki prodajajo enake izdelke, ni hudič, da se ne bo našel nekdo, ki bo šel še nižje s ceno – nekdo, ki ne bo niti razmislil, da je že šel sebi v škodo in da s takšnim poslovanjem na dolgi rok ne bo uspel.

• Kaj pa, če bi imeli vsi realne cene?

Potem ne bi potrebovali popustov. Potem bi morale biti tudi marže normalno visoke. V končni fazi bi potrošniki dejansko vedeli, koliko nas realno stane izdelek, kot pa sedaj, ko so cene namenjene same sebi, vse ostalo pa uredijo popusti.

In še nekaj. Popusti uničujejo blagovne znamke. Ampak to je nepomembno za marsikoga. Važen je trenutni izplen in s popusti se da na hitro prodati veliko. Na dolgi rok pa.. Hu kers..

Objava Popusti so, kakšne so pa realne cene? originalno objavljena na had blog.

Popusti, razprodaje, ugodnosti, točke zvestobe. Tako nekako se vrti naš svet – vse se vrti okoli popustov. Oglaševalske akcije bazirajo na popustih, e-obvšečanje (emailing) deluje na tem principu, oglasi v tiskanih medijih prinašajo popuste, s kuponi lahko znižate ceno in če v naslednje pol ure pokličete in naročite, dobite še en izdelek gratis

• Logika popustov in naš svet popustov
• Brez popustov nam živeti ni
• Integrali, kaj vas je bilo treba?
• Otrok socializma v potrošniškem svetu

Vsem nam je poznano, da ljudje padamo na popuste. Da gremo na razprodaje, kjer kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo, vendar ker so poceni, nas prepričajo v to. Znižanje 70% se sliši odlično in namesto za 100 eurov dobimo izdelek zgolj za 30 eurov. Odličen nakup, kajne? Popusti so nekaj, kar je v DNK-ju vsakega prodajalca na spletu in ker so nekje prebrali, da to deluje, vsi delujejo po istem principu. Naviješ ceno, ji nabiješ popust in potem to oglašuješ.

Preredko se zavedamo, da večji kot je popust, večja je morala biti marža na določenem izdelku. Zakaj bi trgovina delala sebi v škodo? Zakaj bi nekdo prodajal izdelek ceneje, kot pa je njegova nabavna vrednost?

Razen v primeru, kot je bil pred mnogo leti, ko je nekdo kupil 100 TVjev po ceni 1000 in jih prodajal naprej po ceni 600. Zakaj? Ker je bil frajer in je potreboval denar, da je lahko mladim dekletom plačeval pijače in sebi dober avto. Po parih mesecih je dobil brazgotino na obrazu (ja, izposojanje denarja je čudna stvar) in par let preživel za zapahi.

Ko boste naslednjič navdušeni nad svojim nakupom in popustom, ki ste ga dobili, si za trenutek vzemite čas in premislite. Ali so v trgovini dejansko šli sebi v škodo in sedaj zaradi popusta ne bodo mogli plačati elektrike, najemnine, prodajalca – ali pa je bila marža na izdelek tako visoka, da so si lahko dovolili popust, pa vendar je tudi še na tem popustu marža, ki jim omogoča preživetje. Saj veste, nekatere stvari imajo 60 in več % maržo.

Moja logika je dokaj preprosta. Če mi neka spletna trgovina v super duper ugodni ponudbi prodaja nekaj za 100 eurov in na to ponuja 60%, sem seveda zelo zadovoljen potrošnik, ker bom dobil željeno stvar za 40 eurov. Vendar po drugi strani pa mi taista spletna trgovina ne bo nikoli več prodala enakega izdelka za 100 eurov, ker se preprosto zavedam, da je predrag.

Če bi bile realne cene, potem ne bi potrebovali popustov. Potem bi morale biti tudi marže normalno visoke, kar pač ne pomeni 50% in več, kot so sedaj pri določenih izdelkih. In v končni fazi bi potrošniki dejansko vedeli, koliko nas realno stane izdelek, kot pa sedaj, ko so cene namenjene same sebi, vse ostalo pa uredijo popusti.

Naslednjič, ko boste v “nakupovalnem razpoloženju”, se spomnite na to.. In tudi, ko ni popustov, vprašajte prodajalca za dodaten popust, če boste kupili izdelke pri njemu. Presenečeni boste!

Objava Visoki popusti / visoka marža, kajne? originalno objavljena na had blog.