Matej Golob je že leta 2006 začel s pisanjem zanimivega bloga z imenom Bloglunch, ki je točno to, na kar ste zdajle pomislili. Matej namreč na svojem blogu združi dve zanimivi stvari – kosilo v restavraciji, ki jo odkriva svojim bralcem, kot tudi networking z osebo, ki jo pozna, ali pa tudi ne pozna v resničnem življenju. Slednje je seveda veliko bolj pomembno, kot gastronomija in priznam, ko mi je prvič, že precej časa nazaj, omenil, da bi šla na kosilo, sem bil malce presenečen. Takrat ga nisem poznal, sem pa njegov blog po obrokih vedno z veseljem bral, saj so na njem faktografski podatki o zanimivih ljudeh, ki jih sam niti ne poznam, niti še nisem imel priložnost spoznati.
In bistvo tega je, da tudi Matej vseh teh ljudi ni poznal, vendar se jim je uspel približati in s tem razširiti svoj krog ljudi, ki jih pozna na precej visoko raven. V tem svetu, pa to dejansko največ šteje – poznanstva z ljudmi, ki ti omogočajo nova poznanstva, kar pride prav tako pri privat, kot tudi poslovnem življenju.
V tem času je Matej bil na 500 kosilih, s 500 različnimi ljudmi, iz zelo različnih področij dela in vsako to kosilo je opisano na njegovem blogu. Jaz sem bil slučajno 500 po vrsti in se lahko trikrat potrkam po prsih. V pogovoru, ki je pri nama trajal skoraj tri ure, sva šla skozi njegova pogosta vprašanja – ki mu pridejo prav za smernice zapisa, kot sva se tudi dotaknila precej širše slike startup scene in področij, ki jih oba dva pokrivava.
Kar je pomembno v tej zgodbi je dejstvo, da se je Matej tega projekta lotil z namenom in ta namen mu zelo dobro uspeva – saj je povezan, oz. pozna ljudi, h katerim ne bi pristopil vsak, oz. bi se jih večina bala zavrnitve. Bravo Matej in upam, še na naslednjih 500 in več zapisov!
Nekaj primerov ljudi iz Blogluncha
- Natasa Pirc Musar
- Daniela Bervar
- Igor Pauletič
- Matej Golob Matzele
- Boštjan Pilej in Igor Adamič
- Tilen Travnik
- Jaka Bizjak
- Tanja Bivic
- Krzysztof Kluszczynski
Fotografija 100 zadnjih ljudi, ki so bili na kosilu z Matejem Golobom (vir)
Super, samo njegovim blogom manjka ravno tisto, da bi ga definiral za Blog. Preletel sem tvoje linke in vsi so zelo suhoparni, kot nek mini CV kje se je in s kom se je jedlo. Niti ene zgodbe o človeku, niti en citat iz pogovora, ki nastane v tem ambientu s tem človekom.
Avtor mora bit nek informacijski tržnik. Bare minimum and fast. No, vsaj ceno obroka bi zapisal, pa še to je preskočil. Najmanj osebni osebni blog, kar sem ga kdaj videl. To je dejansko njegova posebnost.
Kaj ni očitno? G. Povzpetnik ve kaj dela.
Točno tako. Samo en kratek CV, dva stavka o tem, kje je jedel, to je pa vse. živ dolgčas, ne vem komu je to zanimivo za brat.