Elektronske cigarete so vse bolj priljubljeno nadomestilo za klasične cigaret. Čedalje več ljudi poskuša svojo odvisnost od tobaka in tobačnih izdelkov nadomestiti s kajenje elektronske cigarete. Vendar imamo v Sloveniji zanimivo situacijo, ko je dovoljeno prodajanje elektronskih cigaret, vendar je prepovedano njihovo oglaševanje.
- Opozorila o škodljivosti kajenja na cigaretni embalaži / kaj pa na hrani?
- Vlada sprejela novi protitobačni zakon / podražitev cigaret
- Kajenje je draga razvada – strošek kajenja kadilca
Aha. Slovenija ima zelo zanimive zakone. Elektronske cigarete ureja Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (ZOUTI, Uradni list RS, št. 93/2007-UPB3), ki v 3. odstavku 10. člena določa, da je prepovedano oglaševanje tobačnih izdelkov, ki ne sodijo med tobak in tobačne izdelke, vendar s svojim videzom in namenom uporabe neposredno vzpodbujajo k potrošnji tobaka in tobačnih izdelkov.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ima na spletnem mestu tržnega inšpektorata RS zapisano sledeče: po mnenju Ministrstva za zdravje, elektronska cigareta, ki ne vsebuje tobaka, sicer ne sodi med tobačne izdelke, vendar je videti in se uporablja na tak način kot tobačni izdelki, zato je v skladu s 3. odstavkom 10. člen ZOUTI njeno oglaševanje prepovedano.
Prodaje elektronski cigaret (tako v klasičnih prodajalnah kot preko interneta), sedaj veljavna zakonodaja ne prepoveduje, ni pa dovoljeno oglaševanje elektronskih cigaret.
V primeru, da pa ponudnik želi elektronske cigarete prodajati kot pripomoček za opuščanje kajenja, pa mora, preden dobi dovoljenje, zadostiti znanstvenim, učinkovitostnim in varnostnim kriterijem postavljenim s strani pooblaščene institucije. V Sloveniji je to Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), pri kateri je potrebno izvesti vse potrebne postopke za pridobitev dovoljenja za trženje.
Sam imam o elektronskih cigaretah svoje mnenje. Po raziskavi PHE iz leta 2015 so elektronske cigarete 95 odstotkov manj škodljive kot tobak:
E-cigarettes are not completely risk free but when compared to smoking, evidence shows they carry just a fraction of the harm. The problem is people increasingly think they are at least as harmful and this may be keeping millions of smokers from quitting. Local stop smoking services should look to support e-cigarette users in their journey to quitting completely.
In sedaj pridemo do motečega elementa. Država dovoli prodajo izdelka, vendar ne dovoli njenega oglaševanja. Glede na to, da so ljudje iznajdljiva bitja, je tudi to oviro mogoče precej preprosto ukaniti in oglaševati izdelke na tistih kanalih, ki to omogočajo in kjer sicer kršiš zakon, vendar je inšpektorat brez moči. In glede na to, da je vse več prepovedi – pa v tem primeru ne gre zgolj in samo za elektronsko cigareto, se vse več oglaševalcev odloča, da bo oglaševalo na drugačne, bolj subliminalne načine, ali pa preprosto na tistih komunikacijskih kanalih, kjer inšpektorat ne more storiti ničesar.
Kaj se zgodi, če Janez N. objavi na svojem Facebook profilu fotografijo elektronske cigarete in pripne zraven link do spletnega mesta, kjer prodajajo elektronske cigarete? Gre v tem primeru za oglaševanje? Lahko inšpektorat uporabniku Facebooka predpiše kazen? Recimo, da je to samo en izmed primerov o katerih nihče ne razmišlja in ki jih pametni “trgovci” znajo dobro izkoristiti. Da ne omenjam drugih komunikacijskih kanalov, kjer se lahko prav tako poslužujejo oglaševanja izdelkov, ki jih ni dovoljeno oglaševati.
Zanima me, kako lahko inšpektorat ukrepa v primeru takšnega oglaševanja, ali pa oglaševanja v mrežah, kjer imajo precej bolj “svobodne nazore”?
Ebay recimo ne dovoljuje oglasevanja e-cigaret v oglasih, ki jih uporabniki objavljajo, zato se le-ti posluzujejo drugih trikov in prodajajo “hookah pen”, “shisha pen” in podobno. :)