Volitve. Praznik demokracije. Upanje, da dobimo končno na odločevalne funkcije ljudi, ki so etični, moralni, ki bodo delali v dobro naroda / davkoplačevalcev in v končni fazi volivcev, ki smo jim omogočili škarje in platno s katerim se bodo lahko naslednja štiri leta igrali do onemoglosti in onanirali ob tem. Na žalost se te zgodbice končajo še preden so se začele.

Verjetno se marsikdo, kljub spominu zlate ribice, spomni vseh obljub, ki jih “politiki” obljubljajo pred volitvami. Takrat vas imajo radi. Takrat vas želijo “poujčkati” in vam obljubljajo med in mleko. V trenutku, ko pade zadnja klapa volitev – štetje rezultatov, se vse skupaj spremeni. Spremeni v tej meri, da smo od takrat naprej nepomembni in vsaj tri leta in pol nihče ne pomisli na nas – stranka SMC, ki je dobila zadnje volitve in s tem mandat za sestavo vlade se ne ukvarja z volivci in obljubami, ki so jih dali, ampak se ukvarja s svojimi ritmi, ki zasedajo strateške pozicije v raznih nadzornih svetih, upravah in na direktorskih stolčkih.

Ja, to sodi vmes, boste rekli. Seveda. Še posebej, ko je bil Miro Cerar povsem novo ime v politiki, ampak je takoj pokazal svojo pravo plat. Jebeš etičnost, jebeš moralo. Oblast je opij in potrebno je izkoristiti vsak trenutek. Verjetno se nikoli več ne bo vrnil, zato je potrebno v tem kratkem času narediti čim več – za svoje! Jebeš davkoplačevalce in volivce. Jebeš kmečko pamet!

Na zadnjih volitvah smo dobili vlado, od katere smo pričakovali veliko in še več. Ne toliko nove politike, ampak vsaj odprte karte in etičnost. Dobili smo? Deja vu… Politike. Ki so pozabili na vse obljube, predvsem pa so pozabili na ljudi. Ampak tega smo navajeni. Težko bi nas lahko kdorkoli presenetil.

In kaj smo dobili v teh dveh letih nove oblasti? Kvazi reformo zdravstvar, ki to ni, ampak gre za osebni obračun Milojke s svojim prejšnjim delodajalcem. Dobili smo “idejo” za drugi tir, pa vendar so nesposobneže prehiteli v civilni iniciativi, ki je pred vlado predstavila ideja. Dobili smo nov predlog medijske zakonodaje, ki so spisali šalabajzerji in je bil trikrat popravljan, ker ljudje, ki so ga pisali niso imeli pojma o osnovih pojmih. Dobili smo “izboljšan” zakon o omejitvah alkohola in nove cigaretne embalaže. Pa precej denarja so ti ljudje vrgli v “obljubljene zgodbe” podjetij, ki prihajajo v Slovenijo. Da o podpisu namere z Uberjem, od katere še vedno ni nič, sploh ne razmišljam.

Čakte mal..  Kaj sploh delajo ti ljudje v vladi, ki jo precej drago plačujemo? Aja. Že vem. Ukvarjajo se z ustoličevanjem svojih ljudi na pomembne položaje. Potrebno je vrniti usluge, ki so bile dane in potrebno si je zagotoviti mirno prihodnost s tem, da sedaj pomagajo tistim, ki jim bodo vrnili usluge po volitvah, ko ne bodo več prišli v parlament.

Takle mamo, bi lahko mirno rekel. Politikom je všeč, da smo postali apatični, predvsem pa, da se sploh več ne ukvarjamo s temi stvarmi – tako lahko oni mirno in povsem brez problema peljejo svojo politiko in agende, od katerih bodo imeli korist.

Pred volitvami.. Takrat pa bomo spet dobri in se bodo spomnili na nas.

2 Responses to Vladajo nam riti, ki skrbijo zgolj za svoje riti / interese

  1. bur pravi:

    Ko je ze govora o Uber-ju, ne delajte si prevec utvar da bo to resilo nezaposlenost. Mogoce na kratek rok, dokler jim ne uspe splaviti avtonomnih vozil.

    Pa v premislek: https://medium.com/humane-tech/tech-and-the-fake-market-tactic-8bd386e3d382

  2. jin pravi:

    Ne vem, če lahko govorimo o apatičnosti. Vsak ki ima 5 minut časa, napada tega ali onega politika. Komentira se njihove odločitve in se jim posmehuje in velikokrat preprosto žali. Novinarji samo iščejo afere in vsako stvar napihnejo do nemogočih razsežnosti, da imajo gledanost. Podporo ‘novim obrazom’ je zaradi tega zelo hitro zgrmela in nekdaj ugledni člani družbe, kot trenutni predsednik vlade, so le še tarče posmeha in zgražanja. Tako da ne vem, če je apatičnost naš problem. Ker kaj pa bi naj naredili? Vsak dan protestirali na ulicah, ali jih odnesli z vlade in parlamenta? Ne bi potem samo dobili spet ‘novih obrazov’, ki bi rabili dve ali tri leta, da bi se sploh naučili vladati?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.