Skupina The Offspring obstaja od leta 1984, takrat so se imenovali Manic Subsidal, jaz pa sem bil star deset let. Kasneje, leta 1994, ko sem bil v “adolescenci”, ki še vedno traja, so prišli v moja ušesa. Komadi, kot so Pretty Fly, Come Out and Play, Self Esteem, Gotta Get Away so zaznamovali neko obdobje, ko sem sicer poslušal Bad Religion, NoFx, Rancid in podobne pritikline, ki so k nam prišle preko luže. In leto so bili “headlinerji” prvega dneva Punk Rock Holidaya v Tolminu.

Punk Rock Holiday festival je festival, ki se ga udeležujemo vsako leto. Zakaj? Ker mi je blizu glasba. Ker mi je všeč lokacija – tudi prvi PRH, ki je bil sicer v Trbovljah pod drugačnim imenom, mi je bil #topshit. Ker je organizacija vrhunska, predvsem pa, ker mi je všeč podoživljati mladost. Vsako leto par dni je povsem dovolj, da napolnim baterije in da nase gledam skozi malce drugačno prizmo.

Tudi včerajšnji koncert skupine The Offspring je bil nekaj podobnega. Band, ki ga že zelo dolgo nisem poslušal, predvsem pa band, ki mi je v nekem trenutku in času bil zanimiv.  Pa vendar.

Včeraj, ko sem prišel v Tolmin, so bili na odru Clowns – malce preveč hard core zame, ampak za ogrevanje publike je bilo super. Za njimi so sledili Jaya the Cat, ki so postregli z drugačno glasbo in zazibali ljudi v svoje ritme – predvsem pa so bili odlični na odru.

Sledili so “domačini” Pigs Parlament, ki so mi všeč že odkar sem jih prvič slišal – na Beach odru PRHja. In potem, ko je njihova pevka Tina Rebec zapela skupaj z NoFxi komad Lori Meyers in mi je še vedno ena izmed najboljših izvedb tega komada. Njihov nastop je bil energičen, le mogoče malce preveč poskušanja koketiranja in vzpodbujanja z odra je bilo odveč. Ko sem pred časom na #demofestu v Banja Luki poslušal Markya Ramonea sem ugotovil kaj mi je všeč pri punku – brez odvečnih besed, s prekomerno energijo nabiti ljudi, ki potem uživajo v vsem. Vsako koketiranje s publiko mi je povsem odveč, ampak to je verjetno posledica starosti.

Na koncu so prišli na oder The Offspring. Množica se je prebudila in šov se je začel. Ja, šov. Ko sem opazoval ljudi okoli sebe, sem ugovotil, da jih večina pozna vse pesmi, ki jih je pel Dexter Holland na odru. Odličen obrtniški izdelek, vendar zame je vse skupaj izvenelo precej prazno. Ko sem se za trenutek ozrl dvajset plus let nazaj, sem ugotovil, da so točno to, kar so že takrat bili – čudovit prome night band, ki pa ne izžareva tega, kar sem mogoče pričakoval od njih.

Ko sem na odru PRH pred leti gledal Bad Religion, ali pa NoFx, je bilo vse skupaj precej bolj energično in živo.

Kljub koketiranju s publiko in kljub temu, da so odigrali že zgoraj omenjene “najboljše komade”, me niso spravili v “mood”, ki bi ga pričakoval. Ampak ko sem opazoval publiko okoli sebe, ki je skakala, se zaletavala, predvsem pa, ki je uživala v glasbi, sem naredil preprost zaključek – mogoče pa sem samo jaz malce preveč kritičen in predvsem imam drugačen pogled na vse skupaj.

Moj YouTube kanal – https://www.youtube.com/ronikordis

Da ne bo pomote. The Offspring so dali od sebe točno to, kar bi lahko pričakoval. Obrtniški izdelek, ki je bil sicer popoln, pa vendar je bil samo to. Oni so profesionalci in to očitno pride z leti, ko pozabiš na svoje korenine.

Sicer pa, še enkrat na tem mestu, kapo dol organizatorjem festivala PRH. Veganska hrana, veliko WCjev, označevalne table, ki pridejo še kako prav, ko se ponoči izgubljaš po celotnem prostoru festivala, predvsem pa prijazni redarji (ja, to se mi zdi precej pomemben podatek) in pa idilična lokacija so definitivno stvari zaradi katerih pridejo ljudje iz celega sveta v Tolmin – ne samo na glasbene poslastice, ampak dejansko na počitnice. Bravo!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.