Ko sem spomladi dobil paket semen avtohtonih slovenskih vrtnin iz Spara, nisem niti pričakoval, da bom uspel karkoli vzgojiti. Najprej sem pripravil njivo, vzklil semena, presadil sadike in potem počakal na letino. Danes sem iz vrtnin pripravil vegansko juho – ker je tako najbolj preprosto in ker je vse, kar sem dal v juho bilo pridelano v lastnem vrtu.
- Spar Kot nekoč / posejmo in ohranimo avtohtone slovenske sorte
- Recept za veganski sladoled (nicecream) z mešalnikom #Bosch VitaStyle Mixx2GO
- Vegansko mleko / kako sem v #Bosch mešalniku pripravil rastlinsko mleko
Moški in njiva?! Če bi mi kdo rekel, da bom imel celo pomlad svojo solato, celo poletje svoj paradižnik, da mi bo koleraba odlično uspela, predvsem pa, da mi bo uspelo tudi korenje, bi se mu smejal. Pa vendar sem očitno tiste sorte kmet, ki ima najdebelejši krompir.
Zanalašč pišem veganska juha, ker se mi zdi dobro, ko nekateri skačejo v zrak ob omembi te besede, čeprav bi lahko napisal juha iz domačega vrta.
Sestavine moje veganske juhe:
- koleraba rumena maslena
- korenje ljubljansko rumeno
- paradižnik novosadski jabučar
- buča, ki mi je sama zrasla na vrtu
Glede na to, da nisem v vmesnem času plel njive in da je zemlja dokaj trda, sem si vzel čas, da sem olupil zelenjavo, predvsem pa, da sem jo dobro umil.
Zelenjavo sem narezal na koščke, zavrel vodo, dodal ščepec soli in vse skupaj kuhal malce dlje kot pol ure. V bistvu sem šele kasneje ugotovil, da bi bilo boljše, če bi najprej skuhal kolerabo, ki se dlje časa kuha in potem dodal ostalo zelenjavo.
Ko sem opazoval barvo juhe, sem bil navdušen. Rumenkasto oranžna barva – kot bi dodal veliko currya. Ampak jaz sem uspel pridobiti to barvo iz lastno pridelane zelenjave. Seveda se vmes nisem mogel upreti in sem preizkušal juho in ugotovil, da je #topshit.
Proti koncu sem dodal še malce Cayenne Chile Pepperja (čili), za piko na i. Ko je bila zelenjava skuhana in ne prekuhana, sem vse še vročo juho dal v mešalnik #Bosch VitaStyle Mixx2GO – ja, tokrat sem prvič preizkusil, če deluje mešalnik tudi pri visokih temperaturah in ugotovil, da je top.
Dobil sem res svilnato juho, si jo nalil v krožnik, dodal malce popra za okras in bučnega olja Oljarne Kocbek.
Mogoče sem malce pristranski, ker sem jo sam pripravil, ampak tako dobre juhe, ki je res imela okus po zelenjavi in je bila celo malce preveč sladka zaradi sestavin, do sedaj še nisem jedel. Vendar je imela en problem – prehitro jo je zmanjkalo! Imam pa na srečo še na njivi “materiala” za par takšnih juh.
Na koncu mi je bilo žal, da nisem celotnega procesa posnel, kajti zanimivo bi bilo gledati moškega, kako obvlada kuhinjske pripomočke in kako vrti kuhalnico. V bistvu sem celo ponosen nase – tako na to, da sem “kmet”, kot tudi, da se precej dobro znajdem v kuhinji.
