Ministrstvo za okolje in prostor je včeraj odpravilo okoljevarstveno soglasje za izgradnjo Bežigrajskega športnega parka. In še enkrat dokazalo, kako v riti smo. Kapo dol Jocu Pečečniku, ki se že vrsto let bori z birokracijo in je bil pripravljen investirati par sto milijonov eurov v to obnovo, da še ni vrgel puške in vse skupaj poslal v rit.
Agencija RS za okolje je letos spomladi izdala odločbo, s katero je v ponovnem postopku izdala okoljevarstveno soglasje za izgradnjo Bežigrajskega športnega parka. Vendar se stvari v Sloveniji spreminjajo vsakodnevno. Včeraj je ministrstvo za okolje, ki ga vodi Irena Majcen, ugotovilo, da ARSO ni ugotovil skladnosti projekta z Odlokom o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika za kulturne spomenike državnega pomena. Smešno pri vsem tem je, da je bilo za izgradnjo Bežigrajskega športnega parka že pridobljeno kulturno-varstveno soglasje.
Glede na to, da se očitno stvar ne more premakniti z mrtve točke, tudi zaradi stanovalcev Fondovih blokov, ki ves čas nasprotujejo temu projektu, bi mogoče Joc Pečečnik moral razmišljati o tem, da bi tam raje postavil kakšno proizvodnjo halo – Magno recimo. Ali pa bi zemljo dal v uporabo kakšnemu avtoodpadu. Očitno v Sloveniji ne šteje to, da bi nekdo vložil svoj denar in uredil razvalino, ki že desetletja propada, ker so parcialni interesi posameznikov precej bolj pomembni, kot pa širši družbeni kontekst.
Če bi bil jaz na njegovem mestu, bi že zdavnaj vrgel puško v koruzo in se prenehal ukvarjati s tem projektom. Koliko denarja je že sedaj investiral v ta projekt in koliko časa je vložil, verjetno sploh ni pomembno. Lahko pa bi vlada podprla njegovo izgradnjo, mu dodelila državno podporo – kajti v končni fazi bo investiral več, kot je investicija Magne – in tudi število delovnih mest, ki bi se odprla sredi sramote v Ljubljani, ne bi bilo zanemarljivo.
Ampak v Sloveniji obstajata očitno dve vrsti projektov. Tisti, ki se jih za vsako ceno podpira in tisti, ki se jih onemogoča na vsakem koraku. In tale Pečečnikov sodi v drugo skupino …
November je … ne da se delat … https://www.youtube.com/watch?v=FtrZUIkkJIg
Če se stadion ne obnovi v prvotno stanje je res bolje da vse skupaj propade. Ne more se kulturni spomenik državnega pomena preurediti v zabaviščni park s hoteli. Nihče me ne prepriča, da je pač stadion kot sam nedovičkonosen in podobnimi kapitalističnimi floskulami. Potem pa še podrimo vse parke, zazidajmo tivoli, rušimo vse spominske objekte,… da bo le prostor za hoferje, lidle, city parke itd,… Stadion ni gradbena parcela, ampak spomenik in temu se mora vsak investitor prilagoditi. Sicer je že v osnovi bila storjena napaka, ker so stadion sploh prodali zasebniku. Katera resna država prodaja kulturne spomenike? Vse za profit. Že sedaj so v Rožni dolini in drugje po LJ težave s t.i. vila bloki, treba je držati nek nivo urbanizma, kaj sodi v nek prostor in kaj ne. Ni vse profit, Had, stanovalci Fondovih blokov so pa upravičene stranke v postopku, ti bi pri sebi doma, svoji hiši, toleriral da ti nekdo npr postavi stolpnico na dvorišče, namesti jumbo plakat na pročelje,…? Verjetno ne.
A je Ljubljana selo al je prestolnica Slovenije?
Sicer pa hvala bogu, da vsaj zasebniki, ki imajo denar, hočejo nekaj narediti, ker država pač ni sposobna (npr. NUK2, pa parcela, ki je diagonalno čez križišče pri bežigrajskem stadionu, itd….).