Portorož. Turistično mesto. Vsaj naj bi bilo. Pa vendar je to mesto, kjer sredi oktobra ob 1. zjutraj ne moreš dobiti več pijače. In kjer sobe v 4* hotelu stanejo sredi oktobra od 80 – 100 evrov. Toliko o turizmu in o tem, koga želijo privabiti v Portorož. Očitno se jim zdijo mladi nepomembni in so hoteli raje na pol prazni, kot da bi spustili cene in jih napolnili.
- Sovražim počasen internet v hotelih
- Mira Šemić, vrhunska vinska strokovnjakinja / dobro vino je lahko tudi poceni / v Lidl po vina z…
- Picerija Capriccio na Trubarjevi v Ljubljani
In v Portorožu obstajajo tudi lokali s hrano. Sicer se z veganskim načinom prehranjevanja zmanjša število lokalov, ki jih lahko obiščem, vendar ponavadi s pizzami res ni problema, saj to ni noben znanost. No, v Portorožu se ti lahko zgodi, da ti natakar želi dokazati, da kot gost seveda nimaš prav, namesto, da bi se zgolj opravičil in priznal napako.
Zgodba se začne takole. Lep sončen dan v Portorožu. Naporna noč za nami in med pavzo za kosilo na Golden Drumu je seveda potrebno skočiti nekaj pojest. Ker se je predavanje zavleklo poiščemo lokal s pizzami, ki je najbližje hotelu Slovenija. Pride natakarica in naročimo: “dunajca”, kraško pizzo in zame zelevnjavno pizzo brez sira. Zraven naročimo tri enake pijače. Ko natakarica ponavlja naročeno in ko omeni vegetarijansko, pozabi omeniti brez sira – vendar ji še enkrat povem, da prosim za pizzo brez sira.
Vrt restavracije se je polnil in precej hitro dobimo hrano na mizo. Pogledam pizzo in na njej vidim masten sir – sicer je ponavadi zelenjavna pizza brez sira precej “suha” in precej prazna. Vzamem nož in se dotaknem sira, ki se prime na nož in se razvleče, ko dvigujem nož. Tudi okoli skorje na pizzi je precej sira, ki je drugače zapečen kot testo. Se zgodi, pomislim. In čakam, da pride kdo od natakarjev mimo in da ga vprašam o tem, če so se zmotili. Po par minutah čakanja se odločim, da poiščem personal in s pizzo v roki, zelo umirjen, oddidem v restravracijo.
Ko vstopim v prostor, z zelo normalnim glasom vprašam, če so se mogoče zmotili in sem dobil pizzo s sirom. Pristopi najstarejši natakar in pogleda pizzo in kot strokovnjak odgovori: “Ne, na tej pizzi ni sira. To so naribane bučke”.
Ok. Očitno me bodo poskušali prepričati, da ne znam ločiti bučk od mastnega sira. Še vedno v zelo spoštljivem tonu nadaljujem s tem, da pač bučke niso enako sir in da se testo ne zapeče dvakrat, ampak se zapeče sir na testu. Poleg tega pa pokažem na večji kup sira, ki se je, če si ga prijel vlekel.
Pristopi drugi natakar, pogleda pizzo in zaključi: “Na tej pizzi ni sira.”
Razumem. Ne bodo priznali napake in zgolj in samo izrekli magičnih besed – oprostite, naša napaka, bomo popravili. Pizzo pustim na šanku in oddidem ven za mizo. Pijem svoj sok in čez par minut pride prvi natakar in v roki drži pizzo. V bistvu sem bil vesel, da so naredili novo pizzo in mi jo da na mizo in reče: “Sem preveril pri peku pizz in na tej pizzi ni sira”.
Hmm. Resno? Temu se reče odnos do gosta v Portorožu. Prišel me je prepričevati, da se motim. Ponovim svoje besede od prej in mu pokažem, za dodatni dokaz, da je na nožu še vedno sir. Strokovno vzame nož v roko, ga povoha in zaključi: “To ni sir”. Sam se začnem smejati, kajti z arogantnimi ljudmi zelo težko shajam. Natakar mi ponudi, da mi pripravijo še eno pizzo, zelenjavno brez sira. In jaz se zahvalim za to, saj me je ves tek že zdavnaj minil.
Natakar začne razlagati, da se oni trudijo, da znajo pripraviti vegetarijanske jedi in da jim ni vseeno in da mi lahko pripravijo “pašto s paradižnikom”. Še enkrat se zahvalim in povem, da me je vse skupaj minilo, če mi poskušajo dokazati, da ne ločim sira od bučk in če ne vem, kaj je sir na pizzi. Še vedno sem dokaj miren, ker je bil vrt poln ljudi in se mi ni dalo narediti ekscesa.
Plačamo in oddidemo in takrat pride za menoj natakar, ki me še enkrat poskuša prepričati, da na pizzi ni bilo sira. #WTF Povzdignem glas in ga glasno vprašam: “Oprostite, imate občutek, da ste vi tukaj gost ali jaz? Tretjič me poskušate prepričati, da ne vem kaj je sir in me poskušate prepričati, da sem očitno “delusional“. Mogoče pa je točno v tem problem turizma v Portorožu. Ker ne razumete kdo je gost in da ima gost prav.”
Moj monolog je bil glasen, predvsem pa so ga slišali tudi ostali gosti v restavraciji. Zaključil se je dokaj preprosto: “Če bi takoj priznali, da ste storili napako, bi bilo vse ok. Se zgodi. Smo ljudje. Ko pa poskušate prepričati človeka, da se moti in dokazati, da nima pojma, pa ste na tankem ledu. Jaz sem v končni fazi tisti, ki plačam za to, kar dobim na krožnik. In če sem normalen, potem ne poskušajte dokazati stvari o katerih se vam očitno ne sanja prav veliko. Včasih je dovolj samo oprostite in ja, naša napaka.”
Ker sem bil ravno razpoložen, sem od nekje privlekel še malce boljši argument: “Če pač trdite, da na pizzi ni sira, jo lahko odnesem na senzorični test. Si predstavljate, da sem alergičen na sir in bi zaradi zaužitega sira padel v komo? Bi se počutili ok? Želel sem samo pojesti pizzo brez sira in nikakor nisem želel imeti trikratnega ponavljanja besed, ki jih očitno niti ne slišite.”
V tistem trenutku sem se zavedal, da je vsaka nadaljna konverzacija nesmiselna. Vendar me je natakar očitno slišal in mi je rekel: “Ko pridete naslednjič v Portorož, imate pri nas zastonj pizzo.”
Resno? Mogoče ni razumel, da me ta pizzerija nikoli več v življenju ne bo videla. Nisem osel in ne grem dvakrat na led. Ker si sam plačujem te stvari imamo možnost izbire lokalov kamor grem. In s takšnim odnosom – ja, restavracija in pizzerija, ki je namenjena zgolj in samo gostom. Žalostno, ampak to je odraz turizma v Portorožu …
p.s.: fotografija pizze je simbolična. Namreč, fotografije pizze na kateri je en beluš iz konzerve, kos artičoke, malce naribane bučke in malce paprike, ne bi želel objaviti …
Ti si en velik kreten. Nauči se ločit sir od bučk. Bumbar jedan. Natak ima vedno praw. Ti pa jej doma.
seveda.
Tej iz golden druma so res vsi prepotentni. Mislijo da so kupli portoroz ko pridejo. Vse se mora vrtet okrog njih. Ne znejo se obnasat. Totalno nekulriviran folk. V tem primeru dam prav natakarju.
ti kar.
Kok zalostno zivljenje mora imet ta clovek da se mu ljubi tok pisat to kar se mu je zgodilo. Res zalostno. Pizo bi pustil in narocu drugo. Ne pa da iz bolhe delas slona. Res se ti je dalo komplicirat. Zabarji zanikrni. Upam da tudi v mojo restavracijo nikoli ne prides. Taki gosti so res gamat. Ce pa ze prides te bom nagacu s sirom.
povej, katera je tvoja restavracija. pa da vidim, kolk jajc imas
Zakaj? Ker ti mislis zdaj ce imas restavracijo da si primu boga za jajca? Ne pozabi da zaradi gosta delas!!! Idiot. Povej katera je tvoja restavracija, pridm na obisk. Ti zabit kroznik v glavo.
Tudi v moji nisi dobrodošel
Evo, dokaz, da veganstvo slabo vpliva na zdravje. Namest da bi tko k vsi mirno naročil normalno pico s sirom in šunko, se ti bodo zdej zarad koleričnega izpada še rakave celice razmnožile po požirauniku ;)
Zlati boben, čudežna beseda za vse negativno kjerkoli se pojavijo,samo sebi všečni,polni sami sebe, ne glede na sir ali brez. A še niste opazili da ste se ljudem,ki imajo opravka z vami zelo prislužili? Sprehajam psa mimo hotela Slovenija in horde t.i.goldnov se dere kot da so sami v Portorožu in to ob 02,00 kaj pa ostali gostje? Prebivalci? Naučite se že enkrat spoštovati ostale ljudi ali pa kongresirajte v Nevadi, pa se tam bi vas imeli poln kovček.
ob 2. se ni nihce drl. tolk o tvojih izmisljotinah.
in ja, stekam. turisti vam gredo na kurec, kajne?
Škoda ker smo v Sloveniji in restavracije s takim odnosom še lahko poslujejo. V kakšnih drugih državah bi takšen donos pomenil avtomatsko slabo oceno restavracije in posledično manjši obisk. Tako si natakarji ne bi mogli privoščiti odnosa kot ga dostikrat imajo, ker mislijo, da so kralji restavracije :D.
Prav tako bi kazni za napačne alergene oz. napake pri pripravi morale biti bolj ostro obsojane zaradi alergij. Prevsem pa je v takih situacijah pomembna komunikacija in zaupanje – če ti nekdo trdi da je sir v bistvu bučka, se v restavracijo preprosto ne moreš več vrniti, ker so izgubili zaupanje v profesionalnost.
Prepričevanje stranke, da je res nekaj, kjer je očitno, da ne moreš zamenjati bučk in sira, je neumnost, zaradi vztrajanja pri laži in nezmožnosti priznanja napak natakarja in osebja.
Podpiram odziv v restavraciji, kulturno, tudi če bi zamenjali in popravili napako takoj ni nobenega problema in se situacija reši. Prav tako podpiram tudi kritične blog poste, saj to privede do debate in možnosti izboljšanja.
Še komentar za podpornike natakarjev v tem primeru: Ko boste naročili dunajc in dobili pohan sir, prosim ne prepričujte natakarja, da to v bistvu ni dunajc…
hvala.
res je, vsak lahko stori napako, vendar samo pravi ljudje so to pripravljeni tudi priznati..
Mater ste eni omejeni res… Clovek je narocil pico brez sira… To placa in to mora dobiti… Ce to ni mozno vi mu natakar moral ze v startu povedati da to ni mozno.. Ce pa narocilo sprejmes pa naj tudi bo tako!!! Usi k govorite zdej v moji restavraciji nisi dobrodosel al nevem kaj. Ok. Zatakni sj svojo restavracijo u rit!!! Ce placam pizzo brez sira 10eur! Hocem pizzo brez sira in pika. Ali pa pivej to ni mozno. Ok. Grem drugam. Jaz mu nebi niti placal. Lp
Gospod golden drumovec,tistega dne, ko se je to zgodilo sem na vaso zalost, bil prisoten v restavracij pizzeria – figarola in vso dogajanje videl na lastne oči. Vaš članek niti približno ne opisuje dogajanja tako, kot je po vaše bilo. Razumem, da je to vaše delo in morate vsake toliko zaigrati kak dogodek očitno zato da boste imeli kaj za pisat. Kot prvo vaše obnašanje ni bilo na noben način primerno, če se vam ne zdi tako ste mogoče tistega dne malo preveč popili da bi ocenli realno stanje. Iz mojega stališča so se natakarji vedli profesionalno in prijazno. Vi pa ste tisti, ki je v natakarje drezal in se obnasal arogantno.
“Vaš članek niti približno ne opisuje dogajanja tako, kot je po vaše bilo”
Kaj pa, a je potem pisal drugače je bilo po njegovo?
Sorry typo….
Kaj pa, a je potem pisal drugače kot je bilo po njegovo?
Mare = Zgleda šef restavracije, ker natakarju se očitno jebe
bullshit.
jaz v zivljenju se nisem poskusil alkohola..
za katero mizo si torej sedel? koliko nas je bilo za mizo? kdo je sedel nasproti? kdo je sedel pred nami?
jaz sem drezal v natakarje? ahhahaha.. je treba popraviti skodo?
da bo jasno,
Mojca, Anton, Ranko, Miran, Andrej so ista oseba ..
Kupec,stranka, gost JE kralj in ima vedno prav. V kolikor meniš drugače, tvoja restavracija ne bo dolgo…Dober glas seže v deveto vas, slabši pa še dlje..
Kdo pa je najemnik Figarole. Glede na ajpes zna biti Robert Prosinečki z blokiranimi računi eno tretjino leta
Popolnoma vseeno je, ali gre za pico, pašto, dobavo europalet iz Čikunguzije, otroških jopic iz Kitajske, najem apartmaja v Barceloni, žilne opornice ali hotelsko sobo v Bangkoku. Stranka je oz. bi morala biti kralj. In ima prav. Kitajec to dobro razume. In Kitajca najbolj boli, če ga stranka skritizira. Zanj so že 4 zvezdice od 5 slaba ocena, pri bas pa še ocena 3 šteje kot – stranka je zadoboljna. Bah. Na žalost pri nas stranka prepogosto ni kralj. Tudi mene marsikje ne bodo več videli in zanimivo je večina teh lokacij v Sloveniji prav na obali. Pridite turisti, pridite (namig:z rokami izvajamo kretnjo odganjanja). Ko v grškem štirizvezdičnem hotelu osebju omeniš, da je v sobi nekaj narobe, boš dobil novo boljšo sobo v trenutku (pa sploh nisi vedel, da imajo boljše sobe). Pri nas pa te v petzvezdičnem hotelu skoraj ven fliknejo, če ti kaj ni prav. Da dostopnosti kart alergenov v hotelih sploh ne omenjam. Od štiri in več zvezdic pričakujem, da se mi ni treba od restavracije sprehoditi do recepcije, prebrat karte alergenov, si zapomnit, kje vse je faking lešnik in potem nazaj v restavracijo, pa spotoma pozabit imena jedi, ki me lahko spravijo na tla…Pa ne hodim v hotele iz zabave ampak zgolj poslovno..Za zabavo je kampiranje. Da samo omenim Balnea v Dolenjskih Toplicah – poveš enemu od osebja enkrat in nikoli več. Sami poskrbijo, da boš okusno jedel in ne padel po tleh in to tako diskretno, da se nikomur ne sanja, da si alergik. To je popolna razlika od naše obale.