Temna stran tviterja – tisti del tviterja, kjer se vsak dan objavi tako veliko število #fakenews, da te postane strah sveta v katerem živiš. Nikoli ni nobenega dokaza, vedno je zgolj natolcevanja – bojda, se govori, naj bi, nekdo je povedal … Če bi bil procent objavljenih informacij na temni strani tviterja resničen, potem bi bil naš svet precej žalosten in predvsem strašljiv.

Zanima me, kaj se je zgodilo tem ljudem, da živijo v takšnem strahu in da jim ni nerodno zavajati, predvsem pa si izmišljati takšne in drugačne zgodbe, ki nimajo nobene veze z realnostjo. Če dejansko verjamejo v te stvari, ki jih tvitajo, potem me je lahko resnično strah teh ljudi.

Če to počnejo zaradi širjenja nestrpnosti in sovraštva – pa jim mogoče lahko zaupam, da gre v tem primeru za precej neumno početje. Živijo pač v mehurčku, kjer jim podobno misleči kimajo in kjer se nihče drug noče več igrati z njimi. Prepričevati prepričane je ena izmed najbolj žalostnih stvari na tviterju. Drugi pa jih itak ne jemljejo resno.

Začne se tako, da nekdo objavi nekaj, kar nima veze z realnostjo. In v žaru boja je potrebno zgodbo potem nadgraditi in predvsem je potrebno dodati kup informacij, ki sicer nimajo veze z realnostjo. Ampak tega smo že navajeni. V takšnih primerih pride prav sklicevanje na nekoga, ki je slišal od nekoga, ali pa sklicevanje na to, da se o tem govori …

Potem se pojavi “avtoriteta” – oseba Lucija Ušaj, ki jo uvrščajo med 10 najbolj vplivnih pravnikov v Sloveniji in ki potrdi “zgodbo”. Jo še nadgradi in doda še znesek 300 evrov, kolikor naj bi dobila punca v Ljubljani za nošenje pokrivala. Seveda ji je to povedal oče enega dekleta. Glede na njeno proaktivnost v takšnih in drugačnih debatah – če vas ni blokirala na Twitterju, potem svetujem, da si vzamete čas in pogledate koliko teorij zarot ji uspe dnevno podpreti.

In potem, ko takšna “zgodba” pride na Twitter, jo povzamejo desnosučni mediji in iz nje naredijo “resnico”. Če se bo kdo kdaj vprašal kako nastajajo vse te #fakenews zgodbe, ki jih sproducirajo desnosučni mediji. Odgovor je preprost – z outsourcingom. In če laž ponoviš večkrat – še vedno je laž, vendar bodo določeni ljudje začeli verjeti tej laži.

Zanima me, koliko denarja šele dobim jaz, ki pozimi hodim naokoli s kapo na glavi in šalom okoli vratu. In če je resnično hladno si ga zavijem tudi čez usta, da lažje diham. Pa nihče mi nič ne plača za to! Nekaj delam narobe, kajne? Ali pa bi moral Lucijo Ušaj vprašati za nasvet – kako naj pridem do očeta te punce, ki dobi 300 evrov za nošenje pokrivala!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.