Zadnje mesece sem vsak dan priča zastojem na naših cestah. Jutranja vožnja, ki ponavadi traja pol ure, se podaljša na uro in pol. Vikend vožnja proti morju poteka s povprečno hitrostjo pod 40 kilometrov na uro. In obvoznica okoli Ljubljane postane “postajališče”, ko se zaključuje delovni dan. Pa vendar kljub vsemu nekateri še vedno ne razumejo, da ko so zastoji – so zastoji za vse.
- Samo za minuto sem pustil vozilo in ostali debilni izgovori
- Vsako jutro zastoji na avtocesti proti Ljubljani / bi prepoved prometa za tovornjake v jutranji konici rešila to težavo
- Ideja / čas izgubljen v zastojih na naših avtocestah bi nam lahko šteli v pokojninsko dobo
- Vozim se po cestah in razmišljam / kako rešiti problem zastojev na naših avtocestah
Jutranja vožnja proti Ljubljani me vsako jutro opomni, da smo ljudje za volani precej različni med seboj. Obstajajo tisti, ki se zavedajo, da v strnjeni koloni ne bodo nič prej prišli do končne destinacije, če bodo prehitevali levo in desno. In obstajamo tisti, ki se pač peljemo v koloni, držimo varnostno razdaljo in smo pomaknjeni na rob vozišča, da ustvarjamo reševalni pas, če bi bil slučajno potreben.
Glede na to, da sem nekoč tudi sam pripadal tistim prvim in kasneje ugotovil, da na relaciji 50 kilometrov na tak način “profitiram” mogoče minuto ali dve, sem se že dolgo nazaj odločil, da bom pač zgolj in samo strpen voznik, ki sicer benti nad ostalimi udeleženci v prometu, vendar bom prihranil mirne živce za vožnjo in bom raje užival v času na cesti.
Počutje je veliko boljše, le včasih pride do situacije, ko si želiš, da bi imel “odstranjevalec” vozil in bi jih “čistil” s prehitevalnega pasu, ko vozijo 90 kilometrov in manj na uro in to ni vožnja v koloni. Zgolj imajo v roki telefon in posledično se njihov svet začne vrteti okoli telefona in niso več skoncentrirani na vožnjo. Ampak to je drugo poglavje in pri tem pogrešam policijska vozila, ki bi delala red tudi med takšnimi vozniki in tako bi poskrbeli za bolj tekočo vožnjo, predvsem pa za manj nervoze za volanom. Pa vendar je vse dogajanje na cesti v naših rokah.
- če bi vsa vozila imela varnostno razdaljo, bi potekal promet precej bolj tekoče, saj ne bi bilo nenadnih zaviranj, ki so posledica premajhne varnostne razdalje
- če bi se vozila, ki se vključujejo na avtocesto vključevala pravilno in ne z nizko hitrostjo čez dva pasova na prehitevalnega, bi bilo vse skupaj bolj tekoče
- če bi bila varnostna razdalja med tovornjaki, ki zjutraj zasedajo vozni pas večja, bi se verjetno tudi kakšen voznik osebnega avtomobila odločila, da po prehitevanju zapelje na vozni pas
- če bi imeli merilnike razdalje med dvema voziloma na nadvozih avtocest, bi se ljudje temu prilagodili in bi vozili z varnostno razdaljo
- če bi se ljudje vsaj za trenutek zavedali, da ko so zastoji, so zastoji za vse, bi bilo vsem precej lažje
Ampak ker smo zgolj in samo ljudje, temu pač ni tako. Ljudje verjamejo, da bodo lahko prišli hitreje na cilj, če bodo menjavali pasove, če bodo naglo zavirali, če bodo “ablendali” vozilom pred seboj. In če bodo na vožnji izgubili živce in tako prišli na cilj jezni in razpizdeni.
Nekaj je teorija, nekaj pa praksa. In definitivno je pri nas na avtocestah ogromno težav, ki jih nihče ne naslavlja pravilno – to, da imaš že več kot leto dni vsako jutro na “totemih” napis zastoji med Lukovico in Ljubljano – pač ni rešitev. Ampak očitno smo ljudje, ki izgubljamo ure in ure na avtocestah povsem nepomembni za upravljalce avtocestnega križa, saj imajo le ti monopol in se jim gladko “j.e.b.e” za ljudi, ki stojiju ure in ure v razbeljeni pločevini.
