Rade volje priznam, da sem med tistimi, ki gledajo oddajo Super par. Sicer jo gledam precej redko, ker si najdem raje kaj drugega, ampak že na podlagi videnega sem si ustvaril mnenje o udeležencih “šova”. Nekateri so me pozitivno presenetili, drugi pa se očitno ne zavedajo, da gre za “tekmovanje,” in imam občutek, da ne vedo, zakaj točno so v šovu.
- Kje so zmagovalci resničnostnih šovov?
- Resničnostni šov Bar / vrnite mi nazaj izgubljenih pet minut
- Blaž Kričej Režek, sanjski moški, ki ne ve kaj je gramofonska plošča
- Sanjske ženske na kmetiji
- No murphy / Tanja Balabanić v šovu Kmetija / kaj ti bo fačuzi
- Mojih pet centov o šovu Ljubezen po domače / fačuzi, Jože, Doroteja, Vesna ..
Super par je precej dober prikaz, kako se ljudje, ki so skupaj že celo večnost, sploh ne poznajo. Kako ne vedo osnovnih stvari drug o drugemu in še en prikaz, kako živimo v sedanjosti – drug mimo drugega. Glede na to, da so udeleženci šova skupaj različno dolgo obdobje, me to precej preseneča. Ja, razumem, da gre za tekmovanje, vendar hudiča, da ne veš konfekcijske številke osebe, s katero si že vrsto let? Da ne veš letnice njenega rojstva? To me priznam, čudi.
Po drugi strani razumem, da par, ki je skupaj najkrajši čas, da se ne pozna v takšnih in drugačnih situacijah in na podlagi videnega ta par ne bo obstal dolgo skupaj – ker enake situacije vidita povsem drugače. Niti se ne znata pogovoriti o njih – vsaj ne pred kamero in tudi dojemata jih povsem drugače.
Pozitivno sta me presenetila Katarina in Marko. Za njiju sem bil prepričan, da bosta bolj “ohola,” vendar sem se motil. V bistvu dokaj normalen par, kjer Marko prizemlji Katarino in kjer Katarina sploh ni takšna “afna”.
Sicer je včasih pogled na nenaličene sodelujoče precej drugačen, kot je pogled po tem, ko opravijo s svojimi “tretmani,” ampak hej, nisem jaz tisti, ki mora živeti z njimi. In vesel sem, da je tako.
Seveda ne morem mimo enega para, ki je, sodeč po komentarjih na družbenih omrežjih, šel vsem na živce in sta izpadla že zelo kmalu. Osebi, ki jima je vse oh in sploh lepo in vse je tako, kot mora biti, in sta tako tekmovalna, da bi ena oseba dovolila, da drugo osebo strese električna napestost 2000 voltov. Ja, tista oddaja je bila pokazatelj tekmovalnosti in empatije do drugega, ki očitno ne obstaja. Obstaja pa “pozitivnost”. To dvoje mi sicer ne gre skupaj, ampak kdo sem jaz, da bi vedel kaj o tem. Sedaj, ko ju ni v “šovu,” pa mi manjka ta iritirajoči element. Smešno, kajne? Ker vsi ostalo so precej “mellow”.
Sicer sem pričakoval, da bodo pari bolj fizično pripravljeni na tekmovanja in ne bodo zgolj kazali riti, ampak ravno ta par je zabaven in popestri vse skupaj.
Če bi moral staviti v prvi oddaji na zmagovalca, bi stavil na Lauro in Borčija. Preprosti osebi, za kateri ne vem, po kakšnem ključu, sta se znašli v tem šovu. Njima ni najpomembnejši instagram in glede na to, da imata otroka, me čudi, da sta sprejela sodelovanje. Ampak ravno za to, ker sta “under doga” lahko presenetita.
Pričakovanja so namreč hudič in taktiriziranje, kdo je s kom bolj prijatelj in kdo bo zaradi koga ostal dlje v šovu, je povsem nesmiselno. Za tekmovanje gre. Za denar, če prav razumem.
Predvsem pa se mi zdi, da je ta Super par prikaz realnosti sveta odnosov, v katerem živimo. Reakcij posameznikov, razočaranj in veselja. Manjka mi nežnosti. Manjka mi objemov – tistih iskrenih, ki sodijo v nek zdrav odnos. Vse preveč je “puhlosti,” ampak to verjetno ni namen šova, kajti to ni zanimivo za gledalce. Bi bilo pa prav, da bi tudi kakšen tak trenutek prikazali, in ne zgolj “solz in krvi”.