Včeraj sem odprl letošnjo smučarsko sezono s smučanjem v Nassfeldu (Mokrinah). Kljub dokaj toplemu vremenu in pomanjkanju snega so odločno uredili višje ležeče proge in omogočili “pomladansko smuko” pri petih stopinjah ob 12. uri. Vsi, ki se v teh dneh odpravljate na smučišča, bodite previdni – vaše noge še niso navajene na sneg in raje ne precenjujte svojih sposobnosti. Včeraj sem videl šest posredovanj reševalcev, ki so smučarje odpeljali z akiji in snežnimi sanmi.
- Pir pa šnopc v rit, potem se pa na smučišče zapodit
- Bad Kleinkirchheim / moje prvo letošnje smučanje / zakaj v Bad Kleinkirchheim na smučanje med vikendi?
- Smučišče Kope / odlična smuka, priporočam obisk
- Smučišče Soriška planina in obujanje spominov
- Smučišče Gače (Rog Črmošnjice) / edino belokranjsko-dolenjsko smučišče
- Smučišče Cerkno / naj smučišče v Sloveniji
Napoved za včeraj je bila lepa. Sončno vreme, nizke temperature in predvsem dovolj snega v višjih delih smučišča Nassfeld, da sem se zjutraj spravil v avto in na pot. Smučišče so odprli v petek, posledično nisem pričakoval gužve. Smučišče je oddaljeno od Ljubljane 150 kilometrov in v manj kot dveh urah sem bil že na parkirišču.
Dnevna karta stane 62 evrov. Spodnji del je bil v pomladanskih barvah in tudi parkirišče je bilo skoraj povsem prazno. Čudovito. Vožnja z gondolo do najvišje postaje, kjer pa me je pričakalo sonce, malce vetra in precej snega. Na določenih delih umetno zasneženo, na določenih delih pa povsem naraven sneg, ki ga obožujem bolj kot umetno tvarino.
Ker smučanja ne pozabiš čez leto, so bili užitek že prvi zavoji. Ker pa na smučišču nisi sam in obstaja cel kup “kamikaz,” ki imajo občutek, da je smučišče zgolj in samo njihovo, je potrebno biti precej previden pri vsakem spustu. Najboljši primerki so tisti, ki ne znajo smučati, ampak obožujejo hitrost. Za njih ni ovir oz. drugih smučarjev.
Če je bilo zjutraj še pod ničlo, pa se je temperatura proti 12. uri postopoma dvigovala in posledično je tudi na določenih sončnih delih postal sneg precej težak. In ker noge niso navajene vsega tega, kljub temu da ima marsikdo ogromno kondicije, so bile posledice vidne.
Redko kdaj sem videl toliko posredovanj reševalnih služb, kot sem včeraj. Kot sem že zgoraj omenil, sem naštel 6 posredovanj, ko so smučarje odpeljali z akijem ali pa s snežnimi sanmi. Precej neprijeten pogled, vendar je to očitno ta realnost prvih smučarskih dni.
Suma sumarum – smuka je bila odlična. Ko sem okoli 13. ure zaključeval s smučanjem, sem čutil prijetno bolečino v kolenih, kar sem tudi pričakoval in je bila posledica presmučanih skoraj 40 kilometrov. Vendar je bilo vredno!
