Zaradi nesreče tovornjaka je bila avtocesta zaprta 11 ur. Da, prav si prebral, enajst ur. Scenarij, ki se očitno lahko zgodi samo pri nas. Tovornjak, ki je prevažal meso, se je prevrnil. In sledila je popolna zapora avtoceste za skoraj pol dneva. Ne zaradi višje sile ali nečesa, česar ne bi mogli predvideti, ampak zaradi sistema, ki vedno “frizne” točno takrat, ko bi moral delovati najhitreje.
- Trije mrtvi v nesreči na obvoznici / kdaj bo vlada zamenjala upravo Darsa?
- 2.864.311 evrov je strošek posledic prometne nesreče s smrtnim izidom v Sloveniji
- Čestitke Darsu / več kot 12 ur za odpravo posledic prometne nesreče in prometni infarkt
Potem pride še bonus, ki ga vsi, ki smo že kdaj stali v koloni, predobro poznamo. Ljudje čakajo ure in ure, brez informacij, brez jasnih navodil, brez občutka, da ima kdorkoli situacijo pod nadzorom. Ko nekdo stopi iz avtomobila, ker mu je dovolj, ker mora na stranišče, ker ima otroka na zadnjem sedežu, to postane problem. Ni problem očitno to, da kolona stoji skoraj pol dneva.
Človek bi pričakoval, da v takšnem primeru stvari stečejo same od sebe. Da se sproži veriga ljudi, ki vedo, kaj delajo. Da letijo na teren vsi, od inšpektorjev, veterinarjev, DARS-ovcev in vseh ostalih, ki so plačani zato, da se takšne situacije rešujejo hitro in učinkovito. Pa se ne. Očitno lahko stvar stoji. In stoji. In stoji.
Še bolj absurdno pa je, da to ni osamljen primer. Govorimo o 48. nesreči v kratkem času na isti relaciji, kjer že tako poteka delna zapora prometa. Številka, ki ni več naključje. Številka, ki kriči po tem, da je nekaj hudo narobe. Ampak očitno ne dovolj narobe, da bi se kdo resno vprašal, kaj se tam dogaja.
Zožanje pasov, prometna signalizacija, organizacija prometa, vse to naj bi imelo nek smisel. Nek načrt. Nekoga, ki razume tok prometa. Ampak ko vidiš takšne rezultate, dobiš občutek, da se ljudem, ki to postavljajo, ne sanja. Da delajo po občutku. Ali pa po načelu “kako čemo, lako čemo”.
In potem imamo, kar imamo. Avtocesto, ki postane parkirišče. Ljudi, ki postanejo talci sistema. In zgodbe, ki bi morale biti izjema, pa postajajo pravilo. Pomembno je, da je problem, če stopiš iz avta ob takšni nesreči, kajne?
