Zopet par mojih razmišljanj, ki so objavljena na portalu tehnik.elekom.si. Tokrat sem pisal o monetizaciji vsebin na internetu in kaj vse morate upoštevati pri tem, pri uspehu igre 2048 in njenih klonih, ki se pojavijo v istem trenutku, o vrednosti uporabnika, ki se spreminja iz časa v čas in o tem, kaj vse skriva vaš mobitel, ki je vedno z vami..
Kako monetizirati vsebine na internetu, je eno izmed pogostejših vprašanj, ki jih slišim v zadnjem času. Tehnologija, s katero postavimo svoje spletno mesto, je namreč postala zelo poceni in preprosta, saj so na voljo brezplačna orodja, ki nam omogočijo postavitev spletnega mesta v nekaj minutah. Spletno mesto ni več takšen strošek, kot je bil pred leti, predvsem pa se nam ni več treba ukvarjati s strežnikom (gostovanjem), postavitvijo CMS-ja in drugimi tehničnimi podrobnostmi, ki nam delo zgolj otežujejo. Uporabniki si želimo le spletno mesto, kjer bomo lahko objavljali svoje prispevke in po možnosti ob tem še nekaj zaslužili.
Če k temu dodamo še podatek, da več kot 80 % potrošnikov osebno čuti vpliv gospodarske recesije na njihovo vsakdanje življenje in da se vsebine na internetu lahko monetizirajo, potem lahko najdemo sinergijo in jo s pridom izkoristimo….
V internetnem svetu se stvari dogajajo precej hitreje, kot smo sicer navajeni v naših življenjih. Nekaj, kar je bilo včeraj uspešnica, jutri ne bo več obstajalo. In nekaj, za kar smo bili včeraj prepričani, da ne bo nikogar zanimalo, danes zanima vse, vsi govorimo in pišemo o tem.
O fenomenu igrice Flappy Bird sem pisal pred časom. Ko je njen avtor, Dong Nguyen, odstranil igrico iz iTunes trgovine, se je pojavilo zelo veliko število njenih klonov – s podobnimi imeni, s podobno mehaniko, predvsem pa z enakim konceptom. Ali je kateri od teh igric uspelo ponoviti uspeh Flappy Birda?….
Splet je poln informacij o tem, koliko je vreden uporabnik vaše storitve na spletu. Številke so med različnimi panogami precej različne, saj ima vsaka panoga svoje zakonitosti, zaradi česar je težko primerjati te številke med seboj. Spomnimo se samo “nakupov”, ki jih je opravil Facebook v zadnjem času: Instagram za 1 milijardo dolarjev, WhatsApp za 16 milijard dolarjev … Facebook ni kupil zgolj produkta, ampak tudi uporabnike. In vrednost uporabnikov je bila v obeh primerih zelo velika.
Vendar, ali je pravilno razmišljanje o tem, kolikšna je vrednost uporabnika? Vrednost se namreč vrednoti v nekem znesku.
Živimo v svetu, kjer dobivamo uporabniki čedalje večjo vrednost. Če so se pred leti pogovarjali o kraticah, kot sta B2B (business-to-business) in B2C (business-to-customer), se v zadnjem času vse več pogovarjamo o H2H (human-to-human). Če smo bili nekoč samo številke, smo s pojavom blogov in družbenih medijev sami premaknili te meje, ki se jih morajo lastniki blagovnih znamk vse bolj zavedati….
V zadnjem času so mediji polni informacij o tem, da večino sodobnih komunikacij nadzorujejo velikani, kot so NSA, CIA in ostale službe, ki jim takšne informacije pridejo prav in jim pomagajo pri njihovem poslanstvu. Primer Snowden je precej razburkal javnost in nam predstavil drugo plat sveta, ki ga do sedaj še nismo poznali, saj smo zgolj domnevali, da obstajajo institucije, ki nadzorujejo vse, kar se dogaja na internetu.
Uporabniki, ki prek medijev spremljamo takšne informacije, postanemo prestrašeni, predvsem pa se začnemo zavedati, da je na spletu zelo malo zasebnosti. Da vedno obstajajo višji interesi, ki posežejo v naše pravice, in da smo uporabniki lahko zgolj anemični opazovalci ali pa moramo povsem spremeniti svoje navade….
