• 3 min. branja

Bohinjsko jezero je eno izmed najlepših jezer v Sloveniji. V poletni vročini je raj za vse turiste/obiskovalce, ki iščejo malce osvežitve, predvsem pa iščejo mir in vodo, v kateri lahko dejansko ohladiš svoje telo.

Vse lepo in prav. Sam sem dokaj pogosto v Bohinju oz., grem do Bohinjskega jezera. Včeraj zvečer smo v debati z dvema tujcema iz Škotske poskušali najti restavracijo, ki bi jo upal njima priporočiti. Ostal sem brez besed. Ne samo jaz, ampak tudi vsi ostali za mizo. Samo skomignili smo z rameni in debata je šla naprej.

Okolica Bohinjskega jezera je čudovita in obiskovalcu omogoča ležanje v gozdu na sami obali, ali pa na prodnati plaži. Omogoča izposojo čolnov/supov, ali pa vožnjo z gondolo do Vogla, prav tako pa se je možno sprehoditi do slapa Savica. Potem se vse skupaj že počasi konča.

Včasih je bilo par hotelov ob Bohinjskem jezeru, ki pa zadnja leta povzročajo zgolj in samo še sramoto, ko propadajo na očeh javnosti. Ne bom se spuščal v te zaplete, ker niso pomembni za vse skupaj, vendar je dejansko res, da je gostinska ponudba zelo slaba. Ko primerjam Bohinjsko jezero z Gardskim jezerom, ali pa mogoče z Lago di Como, potem vem, kje je razlika. V ponudbi. V dodatnih storitvah, ki so jih turisti pripravljeni plačati in jih pričakujejo, saj naravne danosti so super in oh in sploh, vendar če ne moreš iti niti na kosilo, ali pa na pijačo…

Kdor je bil v zadnjih letih ob Bohinjskem jezeru je opazil, da redarji kaznjujejo napačno parkirana vozila. Da so parkirišča, kjer se pobira parkirnia. In voila, to je tudi vse, kar od tujca nekdo poberemo denarja, ko obišče Bohinjsko jezero.

  • zakaj se par študentov ne znajde in začne naokoli prodajati pivo/pijačo v hladilnih torbah? Zelo preprosta ideja, ki pa je vedno dobrodošla. In kjerkoli smo, jo vidimo. Hrvaška obala je polna takšnih, ki prodajajo “krafne”, sadje in pijačo.
  • zakaj nikjer nikoli ne vidim lokalnih kmetov, ki bi prodajali svojo zelenjavo in sadje? Ko je obiskovalec odkril, da je narava čudovita, bo tudi z veseljem kupil sadje in zelenjavo, ki jo bo prodajal kmet na “štantu”. Ljudje cenijo takšne stvari, da o medu, ali pa “šnopcu” ne govorim.
  • zakaj turist ne more najti domače hrane? Ljudje, ki odkrijejo Bohinjsko jezero ne pričakujejo kulinarike za tri Michelinove zvezdice, vendar bi verjetno vsak od njih preizkusil domače jedi, ki so “avtohtone” za to regijo. Ali bi bilo res tako težko, če bi imeli “odprto kuhinjo” ob določenih dneh in posledično bi lahko obiskovalec vedel, da bo jedel dobro hrano?
  • zakaj je gostinske ponudbe precej malo ob Bohinjskem jezeru? Tega fenomena ne bom nikoli razumel! Če pride vsak dan par tisoč gostov, potem obstaja velika verjetnost, da bodo ti gostje tudi postali lačni. Ne prinesejo vsi sendvičev s seboj in potem smeti pustijo sredi travnika (je pa veliko takšnih!!). Zakaj ne obstaja povsem preprosta gostilna po principu Krive ščuke, kjer bi lahko gostje jedli res sveže postrvi in par prilog.

Stvari so dokaj preproste, če jih gleda nekdo, ki ni involviran v vse skupaj. Če živiš v tistem okolju, potem niti ne opaziš več teh priložnosti, ki bi jih morali izkoristiti že pred leti. V bistvu, če pogledamo vsako naravno atrakcijo v Sloveniji ima precej podobne probleme, kot jih ima Bohinjsko jezero.

Potrebno bi si bilo vzeti čas za razmislek, narediti strategijo, predvsem pa začeti razmišljati o tem, da tujci v Sloveniji preživijo v povprečju dva dneva – kako bi lahko to podaljšali na štiri dni in kako bi jim prikazali, da Slovenija ni samo čudovita pokrajina, ampak tudi še kaj več. Ali je to res tako težko??