Fotografija je simbolična Fotografija je simbolična

Pogrešam natakarje stare šole / kje najti dober personal za strežbo?

Star sem. In pizdim. Vse bolj se zavedam tega, da vsako leto znova najdem nekaj stvari, ki me zmotijo in me prejšnje leto še niso. Zadnje čase vse pogosteje opažam odnos natakarjev do gostov v lokalih – večina se obnaša, kot da bi skupaj krave pasli, ali pa bi bili najboljši “buddyi” že celo življenje.

Pogrešam natakarje stare šole, ki so znali skuhati kavo, ki so znali biti galantni, ki so opazili, da je kozarec prazen, še preden sem sam začel razmišljati o tem, da bi naročil novo pijačo. Pogrešam natakarje, ki so zamenjali kavo, če se jim je med “transportom” do mize slučajno polila preko skodelice.

Predvsem pa pogrešam natakarje, ki niso vsiljivi in ki imajo distanco do strank in ki opazijo, ko že deset minut poskušaš prositi za račun – ker se ne pogovarjajo z deklico, ki sedi za sosednjo mizo, ampak preprosto opravljajo svoje delo, za katerega so tudi plačani. Verjetno sem res samo star in zahteven, kajne?

Pa vendar ni to zgolj moj problem. To je problem tudi vseh lastnikov lokalov – dobiti dober personal, ki bo povrh vsega še pošten je, vsaj po pripovedovanju lastnikov lokalov, misija nemogoče. Zato je v tem poslu največ študentov – lastniki so sicer pripravljeni plačati izučen personal, vendar ga ni na trgu. In ko ti lastnik lokala pripoveduje zgodbe o tem, kako ga poskušajo goljufati na neskončno načinov, potem ti postane jasno zakaj se personal tako hitro menja. V bistvu mi je prav zanimivo, da se v bolj frekventnih lokalih personal menja hitreje “kot jaz menjam gate”. In ko se navadiš na določene oseb, jih čez čas več ni. So pa v drugem lokalu ..

Vse bolj mi je jasno, zakaj se gostje v lokalih velikokrat počutimo kot nebodigatreba za personal. Ker ni personal tam zaradi nas, vsaj takšen občutek sem dobil že večkrat. In mogoče to, da si res ne želim, da me nekdo tika, ko sem prvič v lokalu, ni tako nemogoča in vzvišena želja, kajne?

  1. Kaj pa pricakujes, ce je vecina kelnarjev zaposlenih preko studentskih servisov (ki so tako ali tako nateg drzave in druzbe) ?

  2. Ves cesa pa jaz ne razumem? Tudi natakarji smo samo ljudje. Tu pa tam se nam zgodi kaksna napaka .. npr pred gosta dostavim hrano, ki mu ni ok. Me poklice k mizi.. nadere kot zival (ceprav konec koncev nisem jaz kuhar, ma ok).. se opravicim, ponudim zamenjavo oz.nadomestek in odgovor? Ne ne ne .. po par min. skoraj da ne prosjacenju obupas in si whaaat??? Seprav njihov namen je bil dejansko zlit ves stres in slabo voljo name ker sem pac tem? Ker “kao” lahko??
    Olike tudi s strani gostov ni vec. Vsi bi imeli natakarje ki pozrejo Vse – placali bi pa bogih 600e/mesec .. oprosti za delat petke in svetke za taksen denar ne hvala. Pa obozujem svoje delo, z veseljem sem natakarica in z nasmeskom hodim v sluzbo vsak dan. :)

    1. drzi. gost je kralj, ce se obnasa kot kralj. ce se gost obnasa kot najvecji kmet pa postane vse skupaj povsem nekaj drugega.

      jaz spostujem personal. nikoli jih ne zalim, ali pa podcenjujem. v bistvu ravno obratno – ker se zavedam, da njihov kruh ni lahek.

Komentarji so zaprti.