10.000 zapisov na blogu had.si

Ko sem 13. 07. 2005 objavil prvi blog zapis, si nisem nikoli mislil, da bom 15 let kasneje objavil že 10.000 zapisov na blogu had.si. Pa vendar sem včeraj dosegel to številko, ki me je malce presenetila in ob kateri sem naredil par kalkulacij – recimo koliko časa je šlo za ta moj hobi.

• Maja Kogoj +38670300240 aka Vladim Luckza aka Samo Prosen poln kurec imam laži, nadlegovanj, stalkanja, opozarjanja drugih
• Ko žalitve, laži in grožnje postanejo del vsakdana / to je Slovenija 2020
• Roni Kordiš je speča celica kot mudžahedin in sem pravi gurman
• Za Nova24 je Roni Kordiš radikalni aktivist in vplivnik
• Sem Roni Kordiš, pišem blog in za pisanje me nihče ne plačuje
• Ronald, Ronald Kordiš / zakaj mi je tako ime, zakaj imam nick had na internetih in par dejstev o…

10.000 objav. Če gre za eno objavo povprečno 30 minut časa – ponavadi gre več, včasih tudi manj. Potem to nanese skupaj 300.000 minut. Kar je enako 5000 uram. 5000 ur pa je – 208 dni. V 15 letih sem za pisanje vsebin porabil okoli 208 dni, kar je 1/26 tega časa, ki sem ga imel v tem obdobju na voljo.

Ni malo, kajne? Za hobi. Pa vendar tudi ni veliko za hobi v katerem od prvega dne uživam, kljub vsemu sranju, ki se mi dogaja zaradi tega – stalkerka, ki se že dve leti pretvarja, da je moja žena  in dnevno odpira nove in nove profile na instagramu, tinderju, twitterju in piše vsem naokoli v imenu moje žene, številne objave na Nova24, kjer mi očitajo, da sem plačan od “nekoga” (nikoli ne povedo od koga, da bi ga tudi jaz vprašal, če mi nakazuje denar na napačen račun), do številnih groženj s smrtjo, ker očitno nekaterim nisem po godu, do velikega števila “hate twitter” računov, ki se ukvarjajo zgolj z menoj in kjer objavljajo nove in nove #fakenews informacije.

Pa vendar sem se vsega tega v teh 15 letih navadil in sprejel. Še več. Ker imam povsem čisto vest in ker me nihče ne plačuje, se prav veselo požvižgam na takšne trole, ki bodo “razkrili” informacije o meni, ali pa bodo z menoj fizično obračunali, ali pa me bodo celo počakali pred domom.

Kljub temu, da se ne bi smel sprijazniti s tem, ker to ni svet v katerem živim, mi ni preostalo drugega kot da sprejmem, da bodo grožnje del mojega sveta. Nikomur nisem nič dolžan, niti nikomur nisem dolžan polagati račune za karkoli v mojem življenju. In ravno zato, ker imam mirno vest, grem lahko zvečer mirno spati in se ne sekiram zaradi groženj in zaradi prav “bednih” poskusov diskreditacije.

Sicer bi bilo verjetno bolj smiselno, da bi bil “influensar” in bi pisal hvalnice izdelkom in se navduševal nad vsem kar na tem svetu obstaja in bil za to zelo dobro plačan – ampak to ne bi bil jaz. Potem bi bil zgolj eden izmed množice njih, ki so skočili na ta vlak, ki sem se ga jaz že pred desetimi leti izogibal, čeprav me mesečeno bere izredno veliko število obiskovalcev.

Hvala, ker ste z menoj. Hvala, ker se ne strinjate vedno z menoj. Predvsem pa hvala, ker mi pomagate, da vztrajam in da ustvarjam kritične vsebine, ki mogoče kdaj komu spremenijo pogled na določene stvari. In hvala, ker vztrajate z menoj!