Iz Raguse proti naslednji destinaciji, ki je bila Siracusa in otok Ortigia. Že na poti je začelo deževati in vožnja je postala bolj počasna. Ker je tudi ob prihodu v hotel v Siracusi deževalo, sem se odločil, da preskočim ogled Siracuse in njihovih arheoloških znamenitosti (amfiteater, jame, cerkve) in da grem direkto do otoka Ortigia, ki ga imenujejo tudi Città Vecchia.
- Sicilija / z avtom ali letalom na Sicilijo
- Mesto Trapani in okolica / Sicilija
- Baglio Oneto dei Principi di San Lorenzo / Luxury Wine Resort ***** / Sicilija
- Mesto Marsala / Sicilija
- Arheološki park in templji Selinunte/ Sicilija
- Ribera / mesto pomaranč in njihovo pokopališče z razgledom / Sicilija
- Stair of the Turks (Scala dei Turchi) / Sicilija
- Scala dei Turchi Resort **** / Sicilija
- Agrigento, mesto templjev in stopnic / Sicilija
- Mesto Comiso / Sicilija
- Mesto Ragusa / Sicilija
Ker sem izbral hotel, ki je od Oritige oddaljen 4 kilometre, sem se tja odpeljal z avtom. Kot tudi tisoče drugih. Na otok ne moreš dostopati z avtom, če nisi domačin in imaš dovoljenje. Moraš poiskati parkirišče, kar je seveda umetnost, ko se “pol Italije” odloči za podobno dejanje. Pa vendar sem se vozil sem in tja in upal, da najdem prakirišče. In ga našel. Okoli 15 minut oddaljenega od otoka Ortigia.
Do otoka vodita dva mostova. Na obeh so bile zapore in policija, kajti sicer bi verjetno vsak poskušal priti na otok z avtom. In otok je bil “nabito” poln ljudi. Vijuganje med njimi, ker hodiš malce hitreje in želiš priti do posameznih destinacij, je umetnost, kajti Siciljanci se nenadoma ustavijo in potem se skoraj zaletiš v njih, če nisi dovolj pozoren.
Če ob prihodu na otok Ortigia še ni deževalo, pa se je vse skupaj kmalu spremenilo. Ko sem prišel pred katedralo Siracuse, je začelo deževati. Ulice so se v trenutku spraznile in lokali so se napolnili. Ljudje so iskali zavetje pred dežjem, čeprav je na začetku le malo pršilo. Ko sem prišel do vodnjaka Aretuza, ki je naravni vodnjak in naj bi po grški mitologiji to bil vodnjak s sladko vodo, kjer je nimfa Aretuza zaščitnica antičnih Siracus, po pobegu iz svojega podmorskega doma v Arkadiji vrnila na zemeljsko površje, pa je začelo precej bolj deževati.
Če sem pred tem še verjel, da se bom lahko mirno sprehajal, sem moral na hitro spremeniti plane in iskati rešitev. Do avta sem imel pol ure hoje, pred lokali so bile vrste, ker so si vsi želeli biti na suhem. Par minut sem vedril pod obokom in potem šel nazaj po ulicah v center. In v lokal, kjer sem še našel mizo.
Namesto da bi si do konca ogledal celotno mesto, sem moral zaključiti svojo pustolovščino – je pa otok Ortigia, stari del Siracuse, čudovit in vreden ogleda – tudi v dežju.
