Agrigento mesto templjev, je oddaljeno manj kot deset kilometrov od Scala dei Turchi. Kljub temu, da sem bil že utrujen, sem se odločil, da si zvečer ogledam to mesto. Agrigento je nastalo leta 581 BCE in dolina templjev je bila uvrščena na Unescos seznam kulturne dediščine leta 1997. Jaz sem se odločil, da se grem “izgubljati” po ulicah mesta.
- Sicilija / z avtom ali letalom na Sicilijo
- Mesto Trapani in okolica / Sicilija
- Baglio Oneto dei Principi di San Lorenzo / Luxury Wine Resort ***** / Sicilija
- Mesto Marsala / Sicilija
- Arheološki park in templji Selinunte/ Sicilija
- Ribera / mesto pomaranč in njihovo pokopališče z razgledom / Sicilija
- Stair of the Turks (Scala dei Turchi) / Sicilija
- Scala dei Turchi Resort **** / Sicilija
Očitno nisem bil edini, ki se je odločil za to, saj mi je iskanje parkinga vzelo precej časa. Vendar sem očitno tokrat imel srečo in našel parking pred samim vstopom v mesto. Staro mesto in veliko glasnih Italijanov. Poznalo se je, da je sobota, ko gredo Italijani ven in se za to tudi primerjo, oblečejo in nadišavijo. Ker nisem največji ljubitelj promenad, sem zavil v ulice, kjer ni bilo ljudi, in opazoval “življenje,” ki ga živijo prebivalci teh mest.
Ogromno cerkva in stavb, ki so nastale v prejšnjem stoletju. Nizke cene nepremičnin, predvsem pa glasni ljudje na ulicah, so tisto, kar naredi Sicilijo drugačno od krajev, ki jih poznam. In stari “strici,” ki na vogalih paberkujejo, medtem ko njihove žene doma pripravljajo večerje.
Sprva bi sklepal, da v Agrigentu ni debelih ljudi, saj je neskončno stopnic, ki vodijo višje in višje in se kar ne končajo. Obstajajo tudi ceste, po katerih domačini švigajo, vendar se sam kljub temu, da sem avanturist, v tem pogledu ne bi upal voziti.
Mesto je staro in preprosto in pogled proti morju je čudovit, še posebej, ko se večeri. Ulice niso čiste, kar me ne preseneča, ampak tega sem se na Siciliji hitro navadil. Tudi to, da se moraš na vsakem korako izogibati pasjim iztrebkom, me ni čudilo. Med hojo po ozkih ulicah se je mešal vonj po zatohlem in hrano, ki so jo zvečer pripravljali v svojih stanovanjih.
Iskanje veganske hrane je bila misija nemogoče in tudi veganskega kanelona nisem nikjer dobil. Posledično že komaj čakam, da grem do Cefaluja, kjer imajo vegansko različico te slaščice.
Kljub temu da sem imel v planu še obisk doline templjev pred sončnim zahodom, sem bil preveč utrujen, da sem se odločil, da to preskočim. Siclija je lahko zelo intentivna, če si jo tako vzameš, ali pa lahkotna. Odvisno od človeka. Jaz raje izkoristim vsak trenutek, ker nikoli ne vem, kateri trenutek bo moj zadnji.
