Svet se spreminja in očitno se spreminja tudi Škotska. Če sem imel v glavi podobo škotske hrane kot nečesa težkega, mastnega in predvsem mesnega, me je Škotska presenetila. Zelo. Ko sem za zajtrk dobil veganski haggis, sem moral dvakrat pogledati. Potem sem opazil še veganske klobasice. Pa pečen fižol. Pečene gobe. Paradižnik. In vse skupaj lepo zloženo na krožniku, ki bi ga pred leti verjetno kakšen tradicionalni Škot označil za herezijo.
- Škotski gradovi te popeljejo v neke druge čase
- Škotska ni prava destinacija za vas
- Škoti so izredno prijazni, ampak težko jih je razumeti
- Samorog je uradna nacionalna žival Škotske
- Vožnja po levem pasu na Škotskem (volan na desni) je zanimiv izziv
Škotski zajtrk je institucija. Nekaj, kar človek mora doživeti. Haggis, klobase, “black pudding”, jajca, slanina in vse ostalo, kar človeka nasiti do večerje. A danes se je tej tradiciji pridružila še druga različica. Za ljudi, ki ne jedo mesa in pri tem ne želijo sklepati kompromisov pri okusu.
Najbolj zanimivo pri vsem skupaj pa je, da veganske različice niso več omejene na alternativne lokale v Edinburghu ali Glasgowu. Najdeš jih v hotelih, penzionih, gostilnah in celo v precej odročnih krajih. Veganstvo tukaj ni več eksotika, ampak nekaj povsem običajnega.
Preden sem šel na Škotsko, sem bil prepričan, da bom kot vegan precej omejen pri izbiri hrane. Nekje v podzavesti sem imel predstavo, da bom večino časa preživel ob pomfriju in pečenem fižolu. Realnost je precej drugačna. Skoraj povsod imajo na meniju vsaj eno vegansko jed, pogosto tudi je več. Če si zaželiš burger, ga boš dobil. Če želiš pico, imajo marinaro. Če naročiš juho, bo natakar najprej preveril, ali vsebuje mlečne izdelke. In če vprašaš za vegansko možnost, se nihče ne zdrzne. Vedno sledi vprašanje, če ima kdo kakšno alergijo. Na to so zelo pozorni.
Res je, da tradicionalnega fish & chipsa v veganski različici še nisem zasledil, imajo pa zato veganske burgerje. Malce večji izziv predstavljajo solate. Te očitno še vedno niso visoko na lestvici škotskih kulinaričnih prioritet. Ampak tudi tukaj se znajdejo. Če jih ni na meniju, jih pogosto pripravijo po dogovoru.
Kar me je najbolj presenetilo, ni bila sama ponudba hrane, ampak odnos ljudi. Nihče te ne gleda postrani. Nihče ne zavija z očmi. Nihče te ne sprašuje, od kod dobiš beljakovine. Veganska prehrana je zanje nekaj povsem običajnega. No, ko omeniš, da ne piješ alkohola, je zgodba nekoliko drugačna. Takrat se začnejo začudeni pogledi in šale na račun človeka, ki je prišel na Škotsko in ne pije viskija. Vsaka država ima očitno svoje meje tolerance.
V večjih mestih, kot sta Glasgow in Edinburgh, je izbira skoraj neskončna. Tam najdeš specializirane veganske restavracije, pekarne, kavarne in celo lokale s povsem rastlinsko ponudbo. Nihče ne bo ostal lačen. Še bolj zanimivo pa je, da tudi v višavju, kjer bi pričakoval precej bolj tradicionalen pristop, razumejo potrebe gostov. Včasih to pomeni vegansko juho dneva. Drugič “chili non carne” s pomfrijem. Da, tudi meni se je zdela ta kombinacija nekoliko nenavadna, ampak po celodnevnem raziskovanju njihove pokrajine človek postane precej manj izbirčen.
Prijetno presenečenje so bile tudi sladice. Veganske torte, kolači, mafini in različne druge pregrehe niso pripravljene zgolj zato, da so na meniju, ampak so dejansko okusni.
Tudi na področju visoke kulinarike Škotska ne zaostaja. Država ima petnajst restavracij z Michelinovimi zvezdicami, vendar veganski degustacijski meniji še vedno niso samoumevni. Nekatere restavracije jih ponujajo, druge jih pripravijo po predhodnem dogovoru, tretje pa ostajajo zvesto osredotočene na škotsko tradicijo. Če načrtujete obisk katere od njih, je rezervacija pogosto potrebna več tednov ali celo mesecev vnaprej.
Če bi moral povzeti svojo izkušnjo, bi rekel takole. Škotska verjetno ni prva država, na katero pomisliš, ko nekdo omeni vegansko kulinariko. Ampak ravno zato zna pozitivno presenetiti. Med gradovi, destilarnami, jezeri in neskončnimi cestami skozi višavje sem pričakoval marsikaj. Nisem pa pričakoval, da bom za zajtrk jedel pravi škotski zajtrk. In da bom šel zvečer spati s polnim trebuhom!
