Ravnokar se je končala rokometna tekma. Slovenija je izgubila za gol razlike z Danci. Vendar je na žalost tekmo odločila sodniška odločitev, ki v zadnji sekundi nista dosodila sedemmetrovke, ampak sta dosodila zgolj devetmetrovko. Tekme na olimpijskih igrah prepogosto odločajo sodniki, namesto da bi jih odločali igralci na igrišču. Ni fer. In ni prav. Še posebej ob vsej tehnologiji.

• Dvojna sodniška merila za naše rokometaše na evropskem prvenstvu
• Rokometna reprezentanca Slovenije / ko zmagujejo smo ponosni, ko zgubijo jih pljuvamo
• Kdo bo zastopal Slovenijo na Olimpijskih igrah v Parizu 2024 / seznam slovenskih športnikov za Pariz 2024

Ko je Benjamin Savšek dobil pribitek 50 sekund, sem bil jezen. Ko je Peter Kavzer dobil pribitek 50 sekund, sem bil jezen. Dve odločitvi, ki sta naša tekmovalca stala odlične uvrstitve, vendar je bila odločitev sodnika dokončna. Takrat sem prvič začel razmišljati, da bi bilo veliko boljše, če bi o tem odločala “tehnologija,” namesto da odločajo ljudje, ki imajo lahko povsem svoje poglede.

Včeraj sem gledal košarkarsko tekmo med Srbi in ZDA. Tudi tam so bili sodniki precej pristranski, saj niso sodili po FIBA pravilih, ampak po NBA pravilih. Ampak odločitev sodnikov je dokončna. In ni mogoče spreminjati stvari za nazaj.

Takšnih dogodkov je bilo na teh olimpijskih igrah ogromno. Takšnih, da mi je bilo precej grozno za športnice in športnike in da sem se vprašal, zakaj se sodniki odločajo, kot se odločajo. Ali se ne zavedajo, da s svojimi odločitvami lahko uničijo štiri letni trud športnika?

In nazaj k rokometni tekmi. Odločitev v zadnji sekundi je bila po mojem mnenju napačna. Zelo napačna. Branjenje znotraj šestmetrskega prostora je avtomatsko sedemmetrovka. Da ustavljanja v naletu, ko je bil Aleks Vlah v zraku in v šestmetrskem prostoru, niti ne omenjam. Ja, lahko bi našli, izenačili in dobili bi podaljšek. Ampak kaj bi se naprej dogajalo, pa ne bomo nikoli izvedeli. Preprosto se mi ne zdi prav, da sodnik pristransko odloči takšno tekmo. In ne, ni bila to prva takšna odločitev v celotni tekmi, ampak jih je bilo cel kup, ki so bile sporne.

Našim fantom pa samo “kapo dol,” ker se dejansko niso predali, kljub temu da so v vmesnem času izgubljali že tudi za šest golov.

Objava Ko sodniki odločajo tekme na Olimpijskih igrah in ne igralci na igrišču originalno objavljena na had blog.

Če bi v Sloveniji včeraj zvečer gorela jeza, potem bi bila celotna Slovenija v ognju. Evropsko rokometno prvenstvo v Zagrebu se je po prvem porazu z ekipo Makedonije včeraj nadaljevalo. Prvo tekmo so nam “ukradli” sodniki in včeraj so naši fantje igrali odličen rokomet in vodili za 5 golov, ko sta se sodnika odločila, da temu ne bo tako.

• Rokometna reprezentanca Slovenije / ko zmagujejo smo ponosni, ko zgubijo jih pljuvamo
• Včasih je bilo kajenje v filmih in oglaševanje tobačnih izdelkov nekaj običajnega
• Za stranko SDS ne veljajo pravila in zakoni

Evropsko rokometno prvenstvo bi moralo biti tekmovanje, kjer zmaga boljši. Pa vendar je to prvenstvo vse prej kot to. Tekme zmagujejo tiste ekipe za katere se odločijo sodniki. Tudi včeraj je bilo tako – pa saj ni nihče pričakoval sicer, da bodo sodniki pustili, da Slovenija premaga Nemčijo, kajne?

Ne, ne gre za odločitev sodnikov, ki so se po pisku in zaključku tekme, na prigovarjanje Nemcev odločili, da si ogledajo zadnje tri sekunde in da spremenijo našo zmago v izenačen rezultat. Tudi ne gre za vse izključitve naših, medtem ko na drugi strani niso imeli enakih kriterijev.

Gre predvsem za to, da na takšnih tekmovanjih, ko so v igri čustva, želje, pričakovanja, ne bi smelo prihajati do takšnih situacij, kot smo jim bili priča na včerajšnji tekmi. Ampak nekako razumem in mi je jasno, da pač ne morejo pustiti tega, kar se je zgodilo v košarki tudi v rokometu. Slovenija pač ne more biti povsod najboljša.

Priznam, zelo všeč so mi bili komentarji naših rokometašev včeraj po tekmi – ko so se strasti umirile in ko so lahko na tekmo pogledali z malce drugega zornega kota. Ja, zavedajo se, da je bila zadnja napaka njihova – pa vendar, bi lahko sodnik, po sodniških pravilih drugače rešil to situacijo, ampak v žaru borbe so naši rokometaši naredili napako. In tudi to, da za izenačen rezultat ne krivijo zgolj sodnike, pove veliko o njih. Bravo.

Škoda, da so sodniki tisti, ki odločajo o zmagovalcu in ne kvaliteta ekipe in igra, ki jo pokažejo na igrišču. Šport zaradi takšnih sodnikov izgublja čar in pomen, predvsem pa meče temno luč na vse, ki se ukvarjajo s športom …

The biggest handball robbery @EHF #ehfeuro2018 pic.twitter.com/g68y7gwsbR

— Amadej Sklepič (@Amadej49488501) January 15, 2018

Preverjeno:
Gledala sta našo zadnjo oddajo.
Izpadla pa sta bolj smešno, kot mi v vseh 27 letih skupaj.
Iskrene čestitke. Uredništvo oddaje. pic.twitter.com/geN94vzeHI

— Radio GA-GA (@radioGA__GA) January 15, 2018

pic.twitter.com/CZlNqSplTv

— feferon (@redhotfeferon) January 15, 2018

Is there a german player in the circle 11 sec until the end of the game??
Ok I understand the referees watched again just last 10 seconds
😱😱😱😱😱😱@EHFEURO #scandal pic.twitter.com/p0ymAGZhHx

— Jure Dolenec (@JDolenec11) January 15, 2018

pic.twitter.com/ydf3n1oaWh

— Nejc Jemec (@nejcjemec) January 15, 2018

Objava Dvojna sodniška merila za naše rokometaše na evropskem prvenstvu originalno objavljena na had blog.

Včeraj je bila v Zagrebu, na evropskem prvenstvu, rokometna tekma med Makedonijo in Slovenijo. Zmagala je ekipa Makedonije za en gol. Seveda ta poraz ni šel mimo “kavč selektorjev”, ki so na različnih spletnih portalih zapisali, kaj si mislijo o ekipi, ki jo vodi Veselin Vujović.

• Fenomen slovenskega športnika
• Alkohol na športnih prireditvah? Jaz sem ZA!
• 3. mesto slovenskih rokometašev in Veselin Vujović v posmeh kavč komentatorjem

Če se ozremo leto nazaj, ko so naši rokometaši dosegli bronasto odličje na SP v Franciji leta 2017 in je cela Slovenija malikovala selektorja Veselina Vujovića, je včerajšnji poraz prinesel bridko spoznanje, ki je nekaj povsem normalnega v Sloveniji.

Ko naši športniki zmagujejo, smo ponosni na njih. Ko zgubijo, ali pa jim ne uspe vrhunska uvrstitev, pa jih je potrebno pljuvati. Očitno takrat pridejo iz ljudi takšne in drugačne travme, ki jih objavljajo na spletu.

Nekaj primerov, kako so “kavč selektorji” pokomentirali včerajšnji poraz – mogoče bi bilo smiselno, da bi ti ljudje vsaj enkrat za par minut stopili v “čevlje” športnikov in razumeli, da si vsak na vsaki tekmi želi zmagati. Pa vendar ne zmagajo vsi, ampak zgolj najboljši.

• Sramotna igra in sramotno navijanje. Igralci brez možganov, navijači brez jajc
• Jaz pa dvomim v sposobnost Vujoviča !!! Imamo najboljša krila, pa ne dobita žog, Mlakar je edini nekako uspeval iz igre, pa je ves drugi polčas sedel, Kavtičnik ni naredil nič……
• letos bojo šli domov po prvem delu …to je realnost
• To to to koncno ta slovenska smet zgubila
• Izgubili smo zaradi katastrofalnega vodenja ekipe s strani selektorja!Prvi polčas Janc presedi na klopi,a v drugem igra povsem neaktivni poškodovani Kavtičnik ,a Mlakarja drži na klopi čeprav je dal v prvem polčasu 4 gole!Celo tekmo rinemo čez sredino kjer nas čakajo Makedonski stokilaši ,a krila kot da ne obstajajo!
• Bolj bi morali skakati kot Opice, potem bi zmagali !!!!!!!
• trpljenje za gledalce: neuigranost, nabijanje po sredini, vujovič pa ob črti izvaja teater namesto, da bi povlekel kakšno pametno potezo. Sodniki pa seveda izpod nivoja prvenstva, lahko pa bi sodila v drugi slovenski ligi- brez škode.

Objava Rokometna reprezentanca Slovenije / ko zmagujejo smo ponosni, ko zgubijo jih pljuvamo originalno objavljena na had blog.

Primož Kozmus – dobitnik zlate olimpijske medalje za Slovenijo v metu kladiva, je zadnjem času razburil javnost s svojimi izjavami o rentah za vrhunske športnike in prenehanju z nastopom, če se le te njegove ideje ne bodo uresničile.

Vsakega športnika spoštujem in tudi Primož je eden izmed njih, ki je naredil zelo veliko zase in za Slovenijo! Ampak njegove izjave o rentah so smešne!

Sam sem se precej let ukvarjal s športom. 9 let aktivno treniral smučanje, 7 let aktivno igral rokomet. Vendar v tistih časih je bil šport še vedno šport in ne samo bitka in pehanje za denarnimi in sponzorskimi nagradami. Tudi če si bil najboljši v tistem času, si moral imeti močno zaledje v starših, da so lahko vse skupaj financirali.

Naprimer 5 parov smuči na sezono, vsak dan čez zimo trening na snegu, prevozi, hrana, oblačila. Vse skupaj ni bil zanemarljiv strošek, vendar se je dalo. Ko sem končal s smučanje in pričel z rokometom so bile stvari že malce drugačne. Plačani treningi, nagrade za zmage na tekmah. Vendar vseeno so bili ti zneski precej majhni in se od njih ni dalo živeti!

In potem preskok v sedanji čas, med sodobne športnike. Številke, ki jih pobirajo za nagrade so zavidljive. in enormne. Da o vseh sponzorskih nagradah niti ne razmišljam. In definitivno se splača, če človek nima drugih prioritet v življenju, ukvarjati s športom. Seveda če ti uspe postati vrhunski športnik. In sedaj mi je povsem razumljivo, zakaj se “mulčkom” ne da hodit v šolo, če pa lahko postanejo igralci nogometa.

Ampak da ne bom šel predaleč od naslova tega zapisa. Primož Kozmus je ob medalji na OI izjavil, da bi morala držva poskrbeti za športnike po končanju njihove kariere, da bi morali dobiti rento od katere bi lahko živeli v starosti. Ja, vse lepo in prav. In tudi načeloma se strinjam, da bi morala držva poskrbeti za športnike. Ampak to počne tudi sedaj!?!
Plača jim “izlete” na tekmovanja (primer skakalci na novoletni turneji), plača jim treninge, nudi jim zaposlitev (MNZ), itd. A te stvari ne štejejo? A je to povsem zanemarljivo? Da tudi držva nekaj vlaga v vrhunske športnike in da jim da tudi nagrado za uspehe, ki jih dosežejo na tekmovanjih?
Ampak ne, sedaj bi še več. Doživljenjsko rento, s katero bi se lahko športnik upokojil pri 35 letih in užival?!?

Ampak Slovenija ni samo dežela športnikov! Slovenija je dežela ljudi, ki močno varčujejo da pridejo siti čez cel mesec, ki morajo preživeti družino z manj kot 500€, ki ne bodo nikoli videli sveta, saj si še počitnic na morju ne morejo privoščiti. In otroci ne morejo postati vrhunski športniki, kajti starši jim ne morejo kupiti niti osnovne opreme za to!

In če sedaj Primož Kozmus, ko je na vrhuncu kariere lahko izsiljuje, da bo odšel nastopati kam drugam, bi mu morali dati toplo roko in se mu zahvaliti! Verjetno so mu odprta vrata držv, kjer boljše plačujejo svoje športnike.
Včasih so se športniki ukvarjali s športom zaradi užitka, sedaj se očitno samo še zaradi lastne koristi in denarja. In če ne gre, se izsiljuje.

Kaj bi morala potem dobiti Leon Štukelj, prejemnik šestih olimpijskih medalj (3 zlate, 1 srebrna in 2 bronasti) in Miro Cerar (2 zlati in 1 bronasta)?

Objava Ali Primož Kozmus strelja kozle? originalno objavljena na had blog.

Še pomnite tovariši? Deset let nazaj je ljudstvo v deželi, kjer se cedita med in mleko, razveseljevala in osrečevala Esmeralda – kraljica src slovenskih gospodinj. Ko je Leticia Calderon prišla v Slovenijo, so jo pričakale trume ljudi. V tistem obdobju je veliko novorojenih deklic dobilo ime Esmeralda.
Esmeralda je bila v nadaljevanki slepa in zato so ženske v Sloveniji začele zbirati denar, da bi lahko Esmeralda šla na operacijo! Naravnost fantastično bizarno.
In potem nas neznana sila vrže v leto 2008, kjer se cedita med in mleko in doživi podobno evforijo. Tokrat so to junaki iz limonade Rebelde. In mladina ponori. Seveda spretni marketingarji izkoristijo priložnost in pripeljejo skupino RBD med drugim tudi v Ljubljano. Trije razprodani koncerti v Tivoliju, ki sprejme precej ljudi. Preko palca, preko pol milijona € denarja od vstopnic. Da o vsem ostalem, kar se še prodaja pod brandom Rebelde, niti ne izgubljam besed. Seveda se v vmesnem času razširi novica, da bo skupina RBD razpadla in najstnice organizirajo proteste. Povsem sprevrženo. Ampak takle mamo.

Zanimiva mi je teorija, da so oboževalci skupine RBD večinoma otroci, katerih matere so deset let nazaj gledale Esmeraldo in točile krokodilje solze. In posledično se je to “uživanje” v limonadah preneselo na njihove otroke in je bilo vse to precej načrtno izpeljano. Če ta teorija drži, potem kapo dol pred temi, ki so naredili to zgodbo. Je preprosto fantastična.

Mogoče bi bilo na mestu, da se tukaj vprašam o idolih, ki jih ima današnja mladina. Ko sem bil jaz v najstniških letih, so bili moji idoli iz sveta športa – Bojan Križj, Ingemar Stenmark, Pirmin Zurbriggen, kasneje rokometaši – Veselin Vujovič, Mile Isakovič – fantje, ki so leta 1984 na olimpijskih igrah v Los Angelesu osvojili zlato medaljo.
Takrat še ni obstajal MTv in tudi le redko kdaj so vrteli video spote na televiziji. V bistvu se najbolj spomnim Tv Koper Capodistria, kjer je Dario Diviachi vodil oddajo Alta pressione in kjer sem videl prve glasbene videospote.
Vse ostalo je zgodovina. Spremenili so se idoli, spremenili smo se ljudje. Čedalje bolj veljajo besede Janeza Menarta – Veruj le v tistega boga, ki v banki svoj oltar ima.
In tako je tudi z idoli. Idoli so marketinško določeni z namenom ustvarjati dodano vrednost. In ko zajahaš ta val, lahko precej dobro jezdiš.
Rebelde, Tokio Hotel, Damjan Murko (ups, on je idol samo sam sebi!) in podobni krojijo svet najstnikov…
Ah, nostalgija.. In zgodovina se ponavlja.. In misel, kaj nas čaka čez deset let :)

Objava Bila je Esmeralda in so Rebelde originalno objavljena na had blog.

Mesec dni pred začetkom EP je dobil “sporazumno odpoved” trener (sedaj že bivši) rokometne reprezentance Kasim Kamenica. Na trenerske mestu ga bo zamenjal Miro Požun. Zakaj se je to zgodilo, je velika skrivnost, ki je ni pojasnil niti sam predsednik Rokometne zveze Žiga Debeljak, sicer tudi predsednik upravnega odbora Mercatorja. Glede na dejstvo, da je Kamenica moral pred parimi tedni odstopiti tudi kot trener rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško, lahko razloge za njegovo zamenjavo iščemo tudi v lastnih interesih pivovarjev.
Zakaj mora odstopiti trener, ki je sposoben, realizira zadane cilje in ga igralci v reprezentanci spoštujejo, je veliko vprašanje, ki pa na žlost nima odgovora. Glede na to, da je rokometna zveza Slovenije o tem skrajno tiho, Žiga Debeljak pa na tiskovni konferenci namesto odgovorov novinarjem, ki so mu jih zastavili, vsem prisotnim čestita Miklavž in jih vabi v novo odprti Mercator center, je vse skupaj precej groteskno!
Ali v športu res ni več pomemben šport, bitka za zmago, uživanje v samem športu, ampak je vse skupaj povezano samo z ekonomskimi interesi in močjo izbrancev, pa je povsem drugo vprašanje!

Objava Zakaj je moral oditi Kasim Kamenica? originalno objavljena na had blog.

Zjutraj me je Hirkani “zrajcala” z napovedjo udeležbe na Ljubljanskem maratonu.
Ko sem vse skupaj dobro premislil, sem ugotovil, da sem resnično precej “zarustan” in da mi malce rekreacije na bo škodilo. Na Izlakah imamo na novo urejeno atletsko stezo v dolžini 300 metrov, ki je ponoči tudi osvetljena. Ker mi zadnje čase “kuzla skače v rit” s časom, bodo teku namenjene pozne večerne ure.
In sem šel. Na progo. Počasi, s strahom, da se mi ne ponovi poškodba kolena še iz časa treniranja rokometa sem začel teči. In zraven štel kroge. Občutek sem imel, da vedno lažje in hitreje tečem. Nobene težve z dihanjem, ali pa s kakšno bolečino kjerkoli. Več kot odlično počutje.
Ko sem pretekel 14. krog, sem se počasi začel ustavljati. Dovolj za prvič in upam, da ne zadnjič. In čas, ki sem ga porabil, me je precej presenetil: 22 minut in še nekaj sekund zraven. Meni se zdi fenomenalno. Jutri grem kupit nove tekačice, če bom seveda uspel priti iz postelje, kajti pričakujem precej hud “musklfiber”.
Ima kdo nasvet, kaj se splača kupit za tek? Priznam, niti sanja se mi ne. Poleta, kjer so testi copat, pa nisem nikoli preveč maral. Mogoče spremenim mnenje.
In če mi bo vsak dan uspelo preteči en krog več, potem pridem na Ljubljanski maraton. Edini strah ki je prisoten, je to, da me prehitro ta vnema mine! Upam, da me ne!

Objava Moj prvi tek originalno objavljena na had blog.

Očitno je bil danes moj dan za obujanje spominov. Zjutraj nostalgično razmišljanje o preteklih časih, za večerni posladek pa še film Kekec, ki je bil sneman na Slemenu. Film, ki ga je moja generacija, to je preko 30, verjetno videla še v drugih izvedbah in podoživljala dogodke in Kekčeve ukane. Takrat, pri šestih letih je bil Kekec moj junak. Ko pa pomislim kakšne junake ima današnja generacija, se mi zastavi vprašanje, kaj so sploh idoli. Idoli mladosti, idoli naše generacije.

Sam sem treniral smučanje deset let, zato so bili moji idoli Bojan Križj, Ingemar Stenmark, Rok Petrovič. Nikoli se nisem poistovetil s filmskimi igralci ali pa glasbeniki, pa saj takrat tudi še ni bilo teh možnosti, oz. ni bilo toliko stika s “tem svetom”.

Kasneje, ko sem prenehal s smučanjem in začel resno trenirati rokomet, pa so bili moji idoli zlata ekipa rokometašev Jugoslavije (Zlatan Arnautović, Mirko Bašić, Mile Isaković, Slobodan Kuzmanovski, Dragan Mladenović, Rolando Pušnik, Branko Štrbac, Veselin Vujović, Veselin Vuković in Zdravko Zovko), ki je v Los Angelesu, leta 1984 osvojila zlato olimpijsko medaljo.

Jeap, drugačni časi in drugačni idoli. In takrat so bili idoli povezani s športniki, ker je bil šport v tistih časih povsem nekaj drugega, kot je sedaj. Sedaj je šport denar, takrat pa je bil entuziazem, užitek in pa ponos!
In sedaj nazaj k Kekcu. V bistvu se mi je današnji Kekec zdel precej podoben Jamesu Bondu. Oba dva se borita za isto stvar. Oba dva sta polna ukan in polna domislic. Oba dva imata skrivna orožja, JB sofisticirana Q-jeva orožja, Kekec pa “pipč” in pa zdravo pamet. Oba dva imata okoli sebe “ženske” in oba dva na koncu zmagata. Z eno veliko razliko. Kekec prepeva in žvižga, kar pa ni ravno JB-jeva vrlina.

So mogoče dobili inspiracijo za JB-ja v Kekcu? :evil:

Objava Kekec, predhodnik Jamesa Bonda? originalno objavljena na had blog.

Arsenal vs Barcelona in na koncu rezultat 1:2! Zanimiva tekma in po dolgem casu sem vecer prezivel pred TV-jem in spremljal tekmo. Vedno sem trdil, da je boljse igrati, kot pa gledati. Ampak taksne tekme so uzitek, poleg tega pa se komentiranje Igorja E. Berganta, ki je prava poslastica.
Zanimiva stvar nogometa je, da do pred malce vec kot letom dni, nisem niti pod razno prenasal te igre. Vedno se mi je zdela igra za “nase juzne brate” in ker sem se aktivno bavil s smucanjem in rokometom precej casa, sem seveda imel nogomet za manjvreden sport. Potem pa se je zacelo z futsalom in moj pogled na vse skupaj se je spremenil. Postal mi je zanimiv sport, ceprav nimam prav veliko pojma o njem, mi je pa vsec, ker pride do izraza moja eksplozivnost in hitrost, ceprav se pozna manjko kondicije in seveda leta :evil:

Objava Liga prvakov originalno objavljena na had blog.

Zacela se je nova sezona. Po skoraj 5-ih mesecih pocivanja, smo spet pretegnili stare kosti in uzivali v brcanju ene okrogle stvari. Nikoli v zivljenju mi ni bilo jasno, zakaj se 20 ljudi na igriscu podi za eno zogo, ce bi pa vsak lahko imel svojo in bi vse skupaj, tudi za gledalca izpadlo precej bolj zanimivo. Ampak glede na to, da sem aktivno treniral rokomet skoraj 7 let, mi je bila ta stvar poznana :) Seveda pa si mora clovek zastavljati nenavadna vprasanja, kajti mozgani morajo biti z necim zaposleni.
Sem pa presenecen nad seboj, da nisem prevec utrujen danes in da ni nobenih bolecin v starem telesu. Ocitno imam malce kondicije. Upam, da bo sedaj vsak teden stanje telesa boljse :evil:

Objava Futsal originalno objavljena na had blog.