Ste podaljšali veljavnost e-vinjete? Če spadate med tiste, ki si datume zapomnijo na približno, je zdaj pravi trenutek za hiter pregled veljavnosti vaše e-vinjete. V teh dneh namreč številnim voznikom v Sloveniji poteče veljavnost letne e-vinjete. Zakaj ravno sedaj? Ker je vlada lani podaljšala veljavnost e-vinjet za štiri mesece. Cena letne e-vinjete za osebna vozila je še vedno 117,50 evra. Seveda pa lahko “online” tudi preverite veljavnost vaše e-vinjete.

• Vlada podaljšala veljavnost vinjet za 4 mesece / bo sledil ukrep tudi za zdravstvo
• Aleš Hojs bi uvedel e-vinjeto dvojne rabe – ena e-vinjeta za dve registrski tablici. Kdo je tu nor?!?
• Ker ne spremlja poročil in Facebooka ni vedela, da mora podaljšati vinjeto

E-vinjeta je vezana na registrsko številko vozila in ker fizične nalepke že dolgo ni več na vetrobranskem steklu, se hitro zgodi, da na datum veljavnosti preprosto pozabimo. Včasih je bilo dovolj, da si pogledal v zgornji levi kot stekla. Danes pa moraš zaupati svojemu spominu ali opomnikom v telefonu. Ali pa preveriti veljavnost na spletu. In vemo, kako zanesljiv je lahko spomin, ko gre za plačila.

Zato majhen opomnik. Preverite veljavnost svoje e-vinjete in jo po potrebi podaljšajte, preden vas na avtocesti na to opozori kdo drug. Takšno opozorilo je običajno precej dražje od 117,50 evra kolikor stane e-vinjeta.

Objava Ste podaljšali veljavnost e-vinjete? originalno objavljena na had blog.

V življenju pride obdobje, ko začneš stvari gledati drugače. Ne zato, ker bi postal modrejši, čeprav sem upal, da je tudi to del razloga. Tudi ne zato, ker bi postal apatičen do sveta okoli sebe. Preprosto ugotoviš, da je čas omejen in da ga ne želiš več zapravljati za stvari, ki ti ne prinašajo ničesar drugega kot slabo voljo. Pred časom je v moje življenje prišla besedna zveza, ki se mi je zdela na prvi pogled precej vulgarna, a je v resnici postala ena najbolj uporabnih življenjskih filozofij. Men se jebe. Dobesedno in tudi v prenesenem pomenu.

• Jebeš novoletne darile, če Dedek Mraz in Božiček ne obstajata!
• Jebeš Viagro, Cialis, če si lahko pomagaš z jogo penisa!
• Jebesh Rock Radio / jebeš takšno oglaševanje

Ko si mlajši, imaš občutek, da se moraš odzvati na vsako neumnost, popraviti vsako napačno informacijo in sodelovati v vsaki razpravi. Verjameš, da bo svet zaradi tega boljši. Potem pa mine nekaj desetletij in ugotoviš, da si mnogokrat samo izgubljal energijo.

Men se jebe ni mišljen v smislu, da mi je vseeno za ljudi okoli mene. Ne v smislu, da me ne zanimajo stvari, ki se dogajajo v družbi. Ampak v smislu, da sem se nehal obremenjevati s stvarmi, na katere nimam nobenega vpliva, in z ljudmi, ki si moje pozornosti preprosto ne zaslužijo.

Dolga leta sem spremljal novice skoraj obsesivno. Zdelo se mi je pomembno, da vem vse. Kdo je kaj izjavil, kdo se je s kom sprl, katera nova katastrofa prihaja in zakaj naj bi nas bilo spet strah. Danes ugotavljam, da je večina teh informacij naslednji dan popolnoma nepomembnih. Svet gre naprej, ne glede na to, koliko časa sem porabil za analizo teh člankov in spremljanje dram.

Podobno je z ljudmi. Vsi poznamo posameznike, ki živijo od konfliktov. Ki vedno najdejo razlog za prepir. Ki imajo odgovor na vse in so prepričani, da so najpametnejši v prostoru. Včasih sem imel potrebo, da jim dokazujem nasprotno. Danes veliko pogosteje skomignem z rameni in si mislim svoje. Ali pa povem svoje mnenje in ne grem v konfrontacijo. Ne zato, ker bi se strinjal z njimi. Ampak zato, ker sem ugotovil, da je moj notranji mir vreden več kot zmaga v popolnoma nesmiselni razpravi.

Morda je to povezano s starostjo. Ko si enkrat čez polovico svojega življenja, začneš drugače ceniti čas in življenje. Čas, ki ga imaš na voljo, postane precej bolj dragocen. Namesto da bi ga namenjal bedakom, ga raje porabim za ljudi, ki jih imam rad. Namesto da bi se jezil zaradi stvari, ki jih ne morem spremeniti, grem na sprehod, skočim v morje, preberem knjigo ali preprosto uživam v trenutku.

Zanimivo je, da se zaradi tega svet ni prav nič spremenil. Še vedno obstajajo bedaki. Še vedno obstajajo senzacionalistični naslovi. Še vedno obstajajo ljudje, ki so prepričani, da imajo vedno prav. Spremenil sem se samo jaz. Ne čutim več potrebe, da bi se odzval na vse in vsakogar.

Mogoče je ravno to ena od prednosti staranja. Da končno razumeš, da ni treba sodelovati v vsaki bitki, na katero te nekdo povabi. Da ni treba imeti mnenja o vsaki temi. In da je povsem legitimno reči men se jebe ter nadaljevati svoj dan. Odkar sem ponotranjil ta moto, je življenje precej bolj preprosto. In predvsem precej bolj mirno.

Objava Men se jebe je postal moj moto originalno objavljena na had blog.

Včasih je dovolj eno samo SMS sporočil0 (ali več njih!), da narediš nekaj dobrega. Brez velikih besed. Brez kompliciranja. Pošlješ POMAGAM5 ali POMAGAM10 na 1919 in pomagaš otrokom, ki pomoč dejansko potrebujejo. Ravno zato mi je akcija Dežela junakov všeč. Miha Deželak je lansko leto zadnjič “odfural” akcijo, njeno krmilo pa je letos prevzel Cene Prevc. Kapo dol Radio1 za to akcijo, predvsem pa kapo dol vsem, ki po svojih močeh pomagajo tistim, ki imajo manj ali celo nič.

• Družina Prevc (Nika, Domen, Cene, Peter) / najbolj smučarsko skakalna družina na svetu
• Denis Avdić ponuja 10.000 evrov nagrade tistemu, ki dokaže, da je bila predstavitev Dežele junakov politični dogodek
• Janezi2 / Denis Avdić, Martin Golob, Cene Prevc, Miha Deželak, Gašper Bergant, Uroš Kuzman, Rok Škrlep, Aleš Novak

Ko slišiš zgodbe o otrocih, ki ne gredo na šolski izlet, ker doma nimajo denarja. O starših, ki se odločajo med položnicami in hrano. O družinah, kjer je vsak nepričakovan strošek katastrofa. Takrat ugotoviš, da “saj bo” ni rešitev.

Cene Prevc bi lahko po koncu kariere mirno užival status športnega heroja. Lahko bi snemal reklame za paštete, avtomobile ali pa razlagal “mindset” uspeha po podjetniških konferencah. Ampak očitno razume nekaj precej bolj pomembnega, da ima njegov glas težo. In da lahko z njim pomaga. To danes ni več samoumevno.

Živimo v času, ko imamo vsi polna usta solidarnosti, dokler ni potrebno narediti česa konkretnega. Ko ljudje pod objavo o dobrodelnosti napišejo srček in mislijo, da so opravili svojo dolžnost. Ko se marsikdo bolj obremenjuje s tem, ali bo njegovo ime dovolj vidno na plakatu, kot pa s tem, komu akcija dejansko pomaga.

Zato so akcije, kot je Dežela junakov, pomembne. Ker pokažejo, da empatija še vedno obstaja. Da ljudje še vedno pomagajo. In da včasih res ni potrebno veliko. Pet ali deset evrov večini ne spremeni življenja. Komu drugemu pa lahko pomeni ogromno.

Mogoče topel obrok. Mogoče šolske potrebščine. Mogoče občutek, da niso sami.

Vem. Vedno se bodo našli ljudje, ki bodo vprašali: “Kam pa gre denar?” ali pa “Zakaj tega ne rešuje država?” Povsem legitimna vprašanja. Ampak medtem ko eni razpravljajo po facebooku in iščejo zarote v vsaki dobrodelni akciji, drugi dejansko pomagajo.

Razlika je precej očitna. Če lahko pomagaš. Pomagaj. Če ne moreš,  vsaj ne išči razlogov, zakaj ne bi pomagali drugi.

Pošlji POMAGAM5 ali POMAGAM10 na 1919 ali pomagaj na kakšen drug način (spodaj):

Objava Pošlji POMAGAM5 ali POMAGAM10 na 1919 / Dežela junakov s Cenetom Prevcem originalno objavljena na had blog.

Ferrari Luce je prvi električni Ferrari, ki buri strasti na internetih. Predvsem pri tistih, ki jim 600.000+ evrov vredno vozilo, ki se ponaša s preko 1000 konji in petimi vrati, predstavlja nekaj povsem nedosegljivega. Delnice Ferrarija so po predstavitvi sicer padle, vendar je promocija, ki jo je podjetje Ferrari dobilo v zadnjih dneh, verjetno vredna precej več kot katerakoli marketinška kampanja. Če niste prespali zadnja dva dneva, potem ste zagotovo že videli svetlo modro vozilo nenavadne oblike, pod katerega se je med drugim podpisal Jony Ive. In internet je naredil svoje. Nekateri v njem vidijo apple miško, drugi multiplo, tretji pa kar cvrtnik na štirih kolesih.

• Tesla 3 eno leto kasneje in prevoženih 31.134 kilometrov
• Po 27 letih je zopet Mini v moji garaži
• Lotus Elise / #registrska MS HAD

Internet je fascinanten prostor. Ljudje, ki nikoli ne bodo sedeli v Ferrariju, še manj pa ga kupili, imajo zelo močno mnenje o tem, kakšen bi električni Ferrari moral biti. In predvsem o tem, kakšen ne bi smel biti. Električni Ferrari? Bogokletno. Pet vrat? Katastrofa. Visoka streha? Konec avtomobilskega sveta. Kot da je Ferrari s tem nekomu osebno uničil otroštvo.

Ampak prav v tem je ves čar zgodbe. Ferrari je naredil točno to, kar mora danes narediti luksuzna znamka, če želi ostati relevantna. Razburiti ljudi. Poskrbeti, da vsi govorijo o njej. Da se na twitterju, redditu, tiktoku in avtomobilskih forumih odvijajo svete vojne med puristi in tistimi, ki razumejo, da se svet spreminja.

Elektrifikacija avtomobilov ni več vprašanje. Ferrari to zelo dobro ve. In medtem ko se del avtomobilskih navdušencev še vedno oklepa romantike atmosferskih motorjev, vonja po bencinu in rohnenja V12 motorjev, gre industrija naprej. Tudi Ferrari. Ker če tega ne bi naredil sam, bi ga v to slej ko prej prisilil trg. Ali pa zakonodaja.

Zanimivo je predvsem to, da največ kritik prihaja od ljudi, ki Ferrari doživljajo kot nek sveti gral avtomobilizma, hkrati pa pozabljajo, da je Ferrari predvsem podjetje. Podjetje, ki mora ustvarjati dobiček. In podjetje, ki je očitno ugotovilo, da obstaja dovolj bogatih kupcev, ki si želijo električnega Ferrarija. Čeprav internet meni drugače.

In če smo povsem iskreni, oblika avtomobila sploh ni tako pomembna. Ferrari ni nikoli prodajal zgolj avtomobilov. Ferrari prodaja status. Emocijo. Ekskluzivnost. Idejo, da si del kluba, v katerega večina ljudi nikoli ne bo vstopila. In Luce bo točno to. Simbol nove ere, ki bo šla marsikomu pošteno na živce.

Mene pri celotni zgodbi najbolj fascinira nekaj drugega. Kako hitro se danes vsi počutijo poklicane, da povedo svoje mnenje o stvareh, ki jih nikoli ne bodo uporabljali, kupili ali sploh izkusili. Električni Ferrari ne bo nikoli avtomobil za množice. Ne bo tekmoval s Teslo. Ne bo reševal planeta. To je igrača za zelo bogate ljudi. Tako kot je bil Ferrari vedno.

Je pa zanimivo opazovati, kako zelo ljudi moti, da se svet spreminja. Da celo Ferrari ni več nedotakljiv tempelj bencina in oktanov. Mogoče prav zato Luce tako buri strasti. Ker ni samo avtomobil. Je simbol spremembe, ki prihaja, pa če nam je všeč ali ne in verjetno bo razprodan še preden ga bo večina ljudi uspela dokončno popljuvati na internetu.

Seveda pa ima lahko vsak svoje mnenje, kajne?

Objava Ferrari Luce / prvi električni Ferrari buri strasti na internetih originalno objavljena na had blog.