Ali Slovenija potrebuje oglaševalske festivale?

Odgovor je zelo preprost. Da! In na tem mestu bi lahko končal s pisanjem, ker je odgovor sam po sebi dovolj trden. Vendar mogoče marsikoga vseeno zanima, zakaj je moj odgovor takšen, kajne? Stvar je preprosta. Prvič sem bil na SOF-u – Slovenskem oglaševalskem festivalu leta 2005. Oglaševanje se mi je zdelo nepotrebno metanje denarja skozi okno, predvsem pa sem bil že takrat prepričan, da bi morali biti oglasi precej bolj “ljudski”. Ker nisem doma iz teh vod, je bilo to zgolj moje laično mnenje. Mnenje, ki si ga lahko ustvari vsak sam. Oglaševanje in oglaševalske agencije so za mlade precej intrigantna stvar. Veliko jih je namreč slišalo zgodbe o “advertajzerjih”, gledamo Mad Mena, predvsem pa jih je premamil svet, ki je marsikdaj precej drugačen od realnosti. Moj prvi SOF je bil samo tipanje terena – nisem poznal ljudi, niti nisem vedel kdo pripada kateri agenciji, vendar so bila predavanja in še posebej žuri odlični.

Veliko let kasneje, ko celotno sceno gledam skozi drugačne oči, je tudi moj pogled na vse skupaj drugačen. Ni več tiste idiličnosti, ki je obstajala nekoč, ko je bilo delo “advertajzarja” #topshit. Časi so se namreč spremenili in tudi “budgeti”, ki jih stranke namenjajo oglaševanju so se zmanjšali. Agencije, če hočejo preživeti morajo nižati cene, da konkurirajo manjšim agencijam, predvsem pa ne izbirajo samo najboljših projektov, če želijo preživeti. To se tudi precej pozna pri prijavljenih delih na SOF. Ampak to razmišljanje bom “prišparal” za kakšen drug zapis, kjer bom predstavil moj pogled na vse skupaj. Pogled opazovalca, ki to sceno mogoče vidi v malce drugačni luči in ni čustveno vpleten v zgodbo. Nazaj k izhodišču zapisa.

Zakaj Slovenija potrebuje oglaševalske festivale?

•  tekmovanje je vedno zdravo in prinaša nove in nove rezultate. Vsi smo potrošniki, večina od nas gleda TV, brska po internetih in vsak dan znova ugotavlja, da nas na vsakem koraku blagovne znamke prepričujejo, s pomočjo oglasov, da moramo nekaj kupiti pri njih. In pritegnejo nas tisti oglasi, ki so drugačni, ki se nas dotaknejo, ki imajo veliko emocij.. In ko enkrat na leto primerjaš oglase zadnjega leta na enem mestu, potem vidiš, kako in kaj dela konkurenca in se lahko še precej bolj potrudiš (če seveda obstajajo sredstva in predvsem čas za to)
• zemljevid uspešnih agencij je vedno dobrodošel – sliši se čudno, na prvo žogo, vendar je preprosto. Na festivalih se izbira agencijo leta in ta je naredila v prejšnjem letu največ presežkov. Prav je, da se podeljujejo takšne nagrade, vendar ne bi smele biti fokusirane zgolj na to, da so to nagrade za enega samega naročnika. Več različnih naročnikov in več nagrad – to bi moralo biti merilo in ne zgolj suma sumarum vseh točk
• Slovenija potrebuje show off – Slovenci smo majhni. Slovenci se ne znamo dičiti s svojimi uspehi. Slovenci smo nekje v kotu in čakamo, da nas kdo opazi. Oglaševalski festivali so tudi to – mesto, kjer se lahko agencije dičijo s svojimi projekti, predvsem pa dobimo nek prerez zadnjega leta v oglaševanju pri nas
• “advertajzerji” potrebujejo druženje – Kot vse ostale stanovske organizacije, tudi oglaševalci potrebujejo druženje. Lansko leto, ko sem bil del žirije, sem bil presenečen, ker se kreativci iz različnih agencij niso poznali med seboj?! Meni je bilo to nekaj povsem normalnega, da se ljudje, ki delajo v isti branži in jih res ni veliko v Sloveniji, poznajo med seboj. V tem smislu festivali združujejo ljudi, predvsem pa jih tudi povezujejo
• show off za kliente – tudi klienti, ki so vložili svoj denar v oglaševanje imajo radi dokazila, da je njihova izbrana agencija naredila dobro delo za njih. Predvsem pa se skupaj postavijo na zemljevid, kjer jih ocenjuje žirija in tako dobijo vpogled v to, kaj si nekdo drug misli o njihovem najboljšem izdelku, kar so ga lahko dobili. Včasih so zaušnice, ki se zgodijo v takšnem primeru precej zanimive
• predavanja – ob tem marsikdo zastriže z ušesi, vendar je dejstvo, da je veliko predavanj, ki se odvijajo v sklopu festivala več kot odličnih. Seveda je vse odvisno od predavatelja, predvsem pa od publike v dvorani (jeap, predavanje ob 10. uri zjutraj niso ravno nekaj najbolj obiskanega).
• zabave – zabave na festivalih so legendarne. Tudi obrazi obiskovalcev zabav naslednje jutro zjutraj so precej zanimivi. V bistvu postanejo obrazi brezobrazni. Vendar so te zabave čas za “minglanje”, pogovarjanje z ljudmi, ki jih sicer ne vidiš pogosto, predvsem pa je to tisti trenutek, ko popusti marsikatera zavora.

Nekako tako jaz vidim to situacijo z oglaševalskimi festivali, ki jih zadnja leta redno obiskujem. Predvsem pa vidim v teh festivalih en ključni moment – ko bodo predstavniki različnih agencij sedeli za isto mizo z naročnikom in mu bodo skupaj prodajali zgodbo, ki bo v korist naročnika. Ampak do tja je še dolga pot, predvsem pa je veliko stvari še pred tem potrebno spremeniti.