Stara Gostilna, Piran / Vecchia Osteria / chef Kristian Zule in njegov veganski meni

V Piran na vegansko večerjo? Odgovor je, da. Stara Gostilna – Vecchia Osteria, ki leži za hotelom Tartini tik ob piranski obali, in njen chef Kristian Zule imata 8 in 10 hodni meni tudi za vegane. Za tiste, ki se vam ne da brati naprej – nadnavdušen sem nad hrano izpod rok mladega chefa, ki ga je Gault&Millau prepoznal kot mladega talenta leta 2023 in lastnico Donato Milič. Če se grem “šlogarja” – naslednje leto bo Stara Gostilna dobila Michelinovo zvezdico. Stara Gostilna ne ponuja zgolj veganskega menija, ampak imajo tudi mešani meni – lahko ribji, lahko mesni. Odvisno od želja in potreb. In njihova vinska karta obsega preko 400 etiket.

Pred časom sem dobil na facebooku sporočilo s povezavo do Stare Gostilne v Piranu. Da imajo pri njih veganski 8 in 10 hodni meni. Zadnja leta sem res pogosteje na hrvaški obali in priznam, da sem bil presenečen, ko sem videl veganski meni. Ker je pred menoj precej burno in pestro obdobje, je bila sobota kot nalašč za popoldanski skok na obalo. Dopoldan rezervacije sprejemajo po 12. uri sem poklical in se dogovoril, da pridem ob 18. uri. Na 8-hodni veganski meni.

Vreme v Ljubljani je bilo oblačno, na poti proti morju pa me je presenetila sodra in kup nesreč. Pa vendar, nad Piranom je sijalo sonce in kljub vetru je bil sprehod po Piranu prijeten. Kljub temu, da sem bil včasih zelo pogosto v Piranu, mi je Stara Gostilna bila nepoznana, čeprav je tam že leta in leta – v bistvu 65 let.

Vsak detajl v gostilni je smiseln in vse ima svoj smisel. Pozna se, da je lastnica estet in da preživi veliko časa v gostilni. To, da so zaupali kuhinjo komaj 24 letnemu Kristianu, je bila odlična odločitev in “pametna” naložba,” ki bo tudi v Piran prinesla Michelinovo zvezdico.

Veselilo me je, da me je ob prihodu pozdravil sam chef in povprašal po alergijah – posledično bi tudi prilagodil hrano, kar seveda priča o njegovem odnosu do hrane in gostov. Ker je Kristian chef mlajše generacije, sem bil sprva malce skeptičen. Ko sem ga prosil, če me lahko tika, je profesionalno odgovoril, da to pač ne gre, in mi zaprl usta (ja, tudi to se zgodi).

Ko sem dobil prvi pozdrav iz kuhinje, sem bil navdušen. Nad hrano kot tudi načinom serviranja. Ni uporabil klasičnega krožnika, ampak precej bolj inovativno metodo. Kot sem kasneje ugotovil, je to del njihove predstavitve hrane in vsak krožnik me je navdušil trikrat – “plating,” okus in inovativnost živil, kot tudi sama razlaga o sestavinah.

Kristian se veliko igra s hrano. Kar se pozna v detajlih. Kar se pozna v okusih. Pri njemu ni eksplozije okusov, ampak je harmonija okusov. In kljub temu, da sem na krožniku dobil sestavine, ki mi niso najbolj ljube, so pod njegovo pinceto in prsti dobile drugačen okus, predvsem pa so bile “hudičevo edibilne”.

Najbolj všeč pri njegovem meniju mi je bilo dejstvo, da ne išče mesa in ga ne poskuša poustvarjati. Iz lokalnih in sezonskih sestavin naredi krožnike, ki bi mu jih zavidali tudi kuharji svetovnega formata in pri katerih sem že imel priložnost jesti. In ko sem bil že prepričan, da me ne more več presenetiti, sem bil znova in znova presenečen.

Ker res ne želim secirati vsake hrane, ker mi je škoda tega in se mi zdi nesmiselno opisovati vsak obrok posebej, samo par stvari, ki so me “sezule” in presenetile:

korenje kuhano s kamilico
zelena z brinovimi jagodami
jerebika
pesin tartar
kavno olje
karamela bučnega olja

Udobni sedeži, ki so izredno pomemben element v “fine dinning” restavracijah, so brez težav držali mojo “rit” več kot štiri ure na mestu in priznam, da kljub temu, da sem bil sit – bi lahko še in še in še .. Ker sem užival v času in prostoru, predvsem pa sem užival v okusih, ki so se pojavljali na moji mizi. Zagotovo je tole eno boljših odkritij letošnjega leta zame. In komaj čakam, da grem spet v Piran, kajti tudi veganski meni se spreminja glede na čas in sestavine, ki so na voljo.

Veganski 8-hodni meni stane 120 evrov. Vreden vsakega centa. Predvsem pa vreden obiska Pirana in 4-urnega razvajanja brbončič.

Ta objava ni plačana, ali kako drugače sponzorirana. Je zgolj zapis mojega doživetja s hrano pri njih. Ker smo ljudje med seboj zelo različni, se seveda lahko izkušnja nekoga drugega povsem razlikuje od moje!