Sobota. Dopoldan se svaljkam po kavču. Zunaj dežuje. Razmišljam o hrani. O tem, kaj bi kuhal. Ideja! Kaj, če poskusim srečo in pokličem v slovenske restavracije z Michelinovimi zvezdicami in jih vprašam, če imajo prosto mizo za kosilo. Za vegana. Optimist, kajne? Se zavedam. Najprej klic na bolj oddaljene lokacije in seveda brez uspeha. Na koncu pride na vrsto še Ljubljana. Klic v restavracijo Strelec na Ljubljanskem gradu, kjer je chef Igor Jagodic in imajo eno Michelinovo zvezdico.
- Restavracija Strelec – Ljubljanski grad – Kaval Group
- Il Bavaglino, Giuseppe Costa / Terrasini, Sicilija / ena Michelinova zvezdica in njihov veganski meni
- Gellius / chef Alessandro Breda, Oderzo, Italija / ena Michelinova zvezdica in njihov veganski meni
- Retroscena / chefa Richard Abou Zaki in Pierpaolo Ferracuti, Porto San Giorgio, Italija / ena Michelinova zvezdica in njihov veganski meni
- Stara Gostilna, Piran / Vecchia Osteria / chef Kristian Zule in njegov veganski meni
- Galerija okusov / vegastična 6-hodna večerja
- Restavracija Pavus / Marko Pavčnik in veganski vikend v Laškem
Prijazen glas mi odgovori, da imajo še prosto mizo. Potem nadaljujem z veganskim menijem in držim pesti, da me ne bodo zavrnili. In se razveselim. Glas na drugi strani mi pove, da imajo 5-hodni veganski degustacijski meni in da lahko pridem v roku ene ure, če je ok.
Prosim? Kaj? Resno? Če ne bi bil odrasla oseba, ki zaplesal “hepi dance”. No, kljub temu, da sem odrasla oseba, sem ga zaplesal, ampak tega ne razglašam naokoli. Saj bi se mi kdo nasmejal.
Ob 13:30 pridem na Ljubljanski grad in v restavracijo Strelec. Polne mize dopoldan? Presenečen.
Že takoj na začetku se ujamem z Matejem, ki je skrbel za mojo mizo. Dober občutek, ko sem se po precej letih vrnil nazaj v Strelca in predvsem vesel, ker je Igor lansko leto dobil Michelinovo zvezdico. Tega, da ima 5-hodni veganski, meni nisem vedel in mi je žal, saj bi sicer že večkrat izkoristil to opcijo, namesto da se sam doma trudim s kuhanjem.
Igor je edem izmed tistih chefov, ki niso ostali na istem nivoju, ampak premikajo svoje meje vedno znova. Verjamem, da je za chefe težko pripraviti veganski meni, ko pa je precej lažje “vržt en stejk v ponev,” ker pri veganski hrani se težko “fejka”.
Že pozdrav iz kuhinje je obetal. Navdušil me je humus z dodatkom limone. Precej drugačen okus, kot sem ga navajen. Da o čebuli ne izgubljam besed. Predvsem pa sem se veselil ostaloih krožnikov.
Naj na tem mestu omenim, da mi je interier Strelca všeč. Da je takšen že precej časa in ga ni potrebno spreminjati in da se v njem človek počuti odlično. Ko sem opazoval sosednje mize, sem opazil, da so gostje zadovoljni, predvsem pa z nasmehom na ustnicah. Ja, hrana osrečuje. Dobra hrana, še posebej.
Na tem mestu lahko opisujem vsak krožnik posebej, pa nekako to ni moj namen. Všeč mi je, da je bil veganski meni sestavljen iz sezonske zelenjave. Da sem lahko poskusil mene ljube šparglje na vsaj sedem različnih okusov. Nisem si mislil, da bom kdaj napisal, ampak cvetača je lahko odlična. Če ji dodaš še tartufe in lešnike, pa postane nekaj tako dobrega, da sem na koncu vse skupaj pomazal s kruhom.
Nisem niti vedel, da je lahko ričota s špargljib povsem drugačna od tiste “mineštre,” ki jo uspe pripraviti meni in sem nanjo celo ponosen.
Za glavni krožnik je sledil Juicy Marble z različnimi oblikami rdeče pese. Všeč mi je, da niso poskusili poustvariti okusa mesa iz tega nadomestka mesa, ki ima enako strukturo kot meso, ampak je bilo samo termično obdelano. Povsem drugače, kot pa če je dimljeno in dobi dejanski okus po mesu. In rdeča pesa je pogosto spregledana sestavina, ki pa jo lahko pripravimo na veliko načinov. In tri načine sem imel na krožniku.
Všeč mi je bil Matej, s katerim je potekal sproščen pogovor in ki je enciklopedija znanja tako o hrani kot tudi o vinih. Včasih mi je žal, da ne pijem alkohola, saj bi bilo zanimivo videti vinsko spremljavo ob takšni hrani – namesto moje omiljene Coca Cole.
Sledili sta še dve sladici in tako se je sobotno, več kot dve uri in pol dolgo kosilo počasi končalo. Nadnavdušen in glede na to, da zadnje čase precej časa preživljam v Ljubljani, ker je vožnja po avtocesti precej stresna, bom tega “jokerja” izkoristil lahko še večkrat.
Veganski 5-hodni meni stane 80 evrov. Vredno obiska in zagotovo priporočam. Tudi za tiste, ki se ne prehranjujejo vegansko.
Ta objava ni plačana, ali kako drugače sponzorirana. Je zgolj zapis mojega doživetja s hrano pri njih. Ker smo ljudje med seboj zelo različni, se seveda lahko izkušnja nekoga drugega povsem razlikuje od moje!
Igor obvlada :)