Sosed Marcel Knez še nima vozniškega izpita za avto. Ampak medtem ko večina njegovih vrstnikov šele razmišlja o opravljanju vozniškega izpita, Marcel s svojim Suzukijem Baleno že dirka po Evropi. Zelo uspešno. Sezono 2026 je namreč končal na skupnem tretjem mestu srednjeevropskega prvenstva CEZ v avtokrosu, v kategoriji TouringAutocross (TAX).

• Je bila predstavitev Tesle Roadsterja ustvarjena z AI? Kaj na vse skupaj pravi fizika?
• Porsche Mission S
• Tesla Roadster do 100 km/h v 0,81 sekunde / vozilo za prave pilote

Za tiste, ki ne poznate avtokrosa kratka razlaga. Gre za avtomobilske dirke na zaprtih, pretežno makadamskih dirkališčih, kjer se vozniki borijo za položaje v neposrednih dvobojih. Prah, blato, drsenje skozi ovinke, prehitevanja in seveda tudi trčenja. Dirkalniki so posebej predelani in opremljeni z varnostno opremo, saj je ta šport precej drugačen od vožnje po običajni cesti.

CEZ pomeni Central European Zone, oziroma srednjeevropsko cono pod okriljem mednarodne avtomobilistične zveze FIA. Gre za regionalno prvenstvo, na katerem nastopajo dirkači iz različnih evropskih držav. Marcel tekmuje v kategoriji TouringAutocross, ki je namenjena predelanim osebnim avtomobilom. Na dirkah se zanjo uporablja tudi oznaka TAX, na uradni lestvici CEZ pa TA.

Kako uspešen je bil letos Marcel? 104 osvojene točke in tretje mesto v skupnem seštevku CEZ 2026. Pred njim sta končala le Slovaka Ján Šebo in Branislav Adamík, oba z dirkalnikoma Mitsubishi Lancer EVO. Marcel je letos osvojil tudi prvo mesto v slovenskem in drugo mesto v hrvaškem točkovanju. Na zadnji dirki v madžarskem Dömsödu pa je osvojil drugo mesto v diviziji TAX.

Toda sezona še zdaleč ni bila preprosta. Večkratne okvare menjalnika, prevračanje dirkalnika in na zadnji dirki še trčenje v brežino, ki je povzročilo precejšnjo škodo. Za ekipo je bilo ogromno dela, popravil in improvizacije, da je Marcel lahko nadaljeval tekmovanja. Ampak težave so reševali sproti in se niso ustrašili niti precej močnejše konkurence.

Meni je pri tej zgodbi najbolj zanimivo prav to, da Marcel še nima vozniškega izpita, ima pa že rezultate, o katerih lahko marsikateri precej starejši dirkač samo sanja. Za nastopanje na zaprtih dirkališčih namreč potrebuje ustrezno dirkaško licenco, ne pa nujno vozniškega dovoljenja za vožnjo po javnih cestah.

Seveda takšni rezultati niso delo enega človeka. Za njimi stojijo ekipa, družina, klub, sponzorji in veliko ur, preživetih v delavnici. Brez vseh njih tudi talent za volanom ne bi bil dovolj. O takšnih zgodbah pri nas slišimo precej premalo. Škoda, kajti imamo mlade ljudi, ki z veliko volje in truda dosegajo odlične mednarodne rezultate.

Bravo, Marcel! Bravo celotna ekipa. Lepo je imeti soseda, ki dokazuje, da za velike rezultate ne potrebuješ nujno velikega proračuna. Potrebuješ pa veliko vztrajnosti, znanja in ljudi, ki verjamejo vate.

Objava Sosed Marcel Knez / brez izpita do stopničk v kategoriji TouringAutocross na prvenstvu CEZ originalno objavljena na had blog.

15. oktober 2026 je bil zanimiv dan za avtomobilske navdušence. Tesla in Porsche sta predstavila vsak svojo vizijo prihodnosti športnih avtomobilov. Tesla je pokazala Roadsterja, Porsche pa je predstavil Mission S. Dva povsem različna svetova, dve filozofiji in dva proizvajalca, ki vsak po svoje nagovarjata kupce. Tesla stavi na tehnološki spektakel, ekstremne pospeške in premikanje meja mogočega. Porsche pa očitno verjame, da mora biti v središču športnega avtomobila še vedno voznik. Priznam. Oba bi imel.

• Tesla Roadster do 100 km/h v 0,81 sekunde / vozilo za prave pilote
• Razstava in sejem starodobnikov Bologna / Auto e moto d’epoca Bologna
• Podkast Prekletstvo dobrih vil na Valu 202 je #top

Mission S je za zdaj koncept, vendar Porsche z njim napoveduje novo družino superšportnih avtomobilov, ki se bo v ponudbi uvrstila nad legendarnim modelom 911. Ne kot omejena serija za nekaj najbogatejših zbirateljev, temveč kot stalna modelska linija.

Motor bo nameščen sredinsko, za voznikom in pred zadnjo premo. Takšna zasnova omogoča drugačno razporeditev mase in je značilna za številne vrhunske superšportnike. Porsche za zdaj še ni razkril podatkov o moči, pospeških in končni hitrosti. Prav tako ne poznamo cene ali datuma prihoda serijskega avtomobila.

Oblikovno je Mission S čudovit. Vsaj meni. V njem vidiš številne legendarne Porscheje. Spredaj se poklanja modeloma 911 in dirkalnemu 911 GT1, strešna linija spominja na 959, platišča so navdihnjena z modelom 928, zanimiva rešitev hlajenja pa spominja na dirkalnik 917.

Porsche ni poskušal izumiti povsem novega avtomobila. Pogledal je v svojo zgodovino, iz nje pobral najboljše oblikovalske elemente in jih združil v sodobno celoto. Še bolj zanimiva pa je notranjost. V času, ko avtomobilski proizvajalci tekmujejo, kdo bo v avtomobil vgradil večji zaslon, so se pri Porscheju odločili za povsem drugačen pristop.

Mission S nima ogromnega osrednjega zaslona. Namesto njega so tu fizični gumbi, stikala in pet okroglih merilnikov, ki združujejo analogne in digitalne elemente. Osrednji merilnik vrtljajev se lahko glede na izbrani način vožnje celo pomakne bližje vozniku. Če potrebuješ navigacijo, lahko uporabiš telefon v posebnem izvlečnem držalu. Jeap. Prav ste prebrali. Skoraj revolucionarno, kajne? Leta 2026 je revolucionarno to, da ima avtomobil fizične gumbe in da za upravljanje osnovnih funkcij ne potrebuješ brskanja po menijih.

In prav tukaj je največja razlika med obema avtomobiloma. Tesla želi pokazati, kaj vse lahko tehnologija naredi z avtomobilom. Porsche pa, kaj lahko avtomobil naredi za voznika. Seveda je Mission S še koncept in vprašanje je, koliko teh rešitev bo dočakalo serijsko proizvodnjo. Toda smer, ki jo nakazuje, mi je zelo všeč.

Če bi moral izbirati med avtomobilom, ki zna leteti po zraku, in avtomobilom, ki mi v ovinkih pričara nasmeh na obraz, bi bila težka odločitev. Glede na leta bi verjetno razmišljal o Tesli, ki sama opravlja delo, ampak “Peter Pan” v meni se nagiba v drugo smer. Športnemu avtomobilu ni treba leteti. Dovolj je, da ima voznik občutek, da leti.

Objava Porsche Mission S originalno objavljena na had blog.

Novembra 2017 sem na blogu pisal o predstavitvi Tesle Roadster. Takrat sem celo iskal sponzorja, ki bi mi pomagal do te igračke. Elon Musk je obljubljal najhitrejši serijski avtomobil na svetu, pospešek od 0 do 100 km/h v približno dveh sekundah in prihod na ceste leta 2020. Skoraj devet let kasneje Roadsterja še vedno ni na cestah. Je pa Musk včeraj ponovno predstavil vozilo, ob katerem sem se vprašal, ali gledam avtomobil ali vesoljsko plovilo. Tesla Roadster naj bi po včerajšnji predstavitvi od 0 do 60 milj na uro, torej do 96,6 km/h, pospešil v neverjetnih 0,81 sekunde. Ja, prav ste prebrali. Manj kot sekunda in že ste skoraj pri stotici. To ni več pospeševanje, ampak izstrelitev.

• Test Tesla supervised FSD na slovenski avtocesti in v zastojih / lahko FSD reši Vrtovca?
• Tesla 3 eno leto kasneje in prevoženih 31.134 kilometrov
• Starec in električno vozilo / Tesla 3 dual motor v garaži
• Ne razmišljam več o tem, da vozim električni avtomobil. Vozim avto.
• Tesla Roadster 2020 / iščem sponzorja, nisem influencer / fastest production car ever mad

Ampak to še ni vse. Roadster zna tudi poleteti. Dobesedno. V sodelovanju s SpaceX so razvili sistem potisnikov na stisnjen plin, ki vozilu omogoča kratke polete, obračanje v zraku in druge akrobacije, ki jih običajno povezujemo z letali in ne avtomobili. Na predstavitvi je vozilo celo vozilo obrnjeno na glavo.

Če sem leta 2017 zapisal, da bo Roadster raketa na štirih kolesih, je Musk očitno to vzel precej dobesedno.

Sam imam rad avtomobile. Tiste, ki ponujajo užitek v vožnji in pri katerih ni vse povezano zgolj s premikanjem od točke A do točke B. Lotus, Tesla. Dva povsem različna svetova, ki vsak po svoje ponujata nekaj zanimivega. Ko sem pred tremi leti prvič sedel v svojo Teslo, so me navdušili pospeški, ki jih nisem bil navajen niti iz Lotusa. To pri avtomobilu, s katerim se povsem normalno vozim vsak dan.

Zdaj pa si predstavljajte pospešek v 0,81 sekunde. Pri takšnem pospeševanju verjetno prej potrebujete zdravniški pregled kot vozniško dovoljenje. Ali pa pilotsko licenco.

Seveda je treba ob vsem navdušenju dodati nekaj zdrave pameti. Musk je mojster velikih obljub. Roadster bi moral biti na cestah že leta 2020, zdaj pa napovedujejo proizvodnjo leta 2028. Če bo res. Prav tako prikazanih 0,81 sekunde še ne pomeni, da bo vsak serijski Roadster sposoben takšnega pospeška. Najbolj ekstremna različica Rocket, namenjena tudi letenju, sploh ne bo dovoljena za običajno cestno uporabo.

Čeprav sem navdušen nad tehnologijo, to še ne pomeni, da verjamem vsaki Muskovi obljubi. Sploh po vseh teh letih prestavljanja rokov. Ampak priznati moram, da me je včerajšnja predstavitev navdušila. Ne zato, ker bi potreboval avtomobil, ki leti. Niti zato, ker bi moral do stotice priti v manj kot sekundi. Ampak zato, ker nekdo še vedno poskuša premikati meje mogočega.

Pred devetimi leti sem iskal sponzorja za Roadsterja. Danes razmišljam, da bi dal polog zaj. Z veseljem bi sedel vanj in preizkusil, kaj pomeni takšen pospešek. Čeprav bi verjetno po prvem pritisku na stopalko za plin potreboval nekaj minut, da bi sestavil misli. Pa seveda se to ne bi smelo zgoditi na naših avtocestah, kjer je povprečna hitrost bolj okoli 20 km/h.

Tesla je postala moj vsakdanji avtomobil. Roadster pa očitno želi postati nekaj povsem drugega. Vozilo za prave pilote. Samo še počakati moramo, da ga Musk dejansko začne izdelovati.

Objava Tesla Roadster do 100 km/h v 0,81 sekunde / vozilo za prave pilote originalno objavljena na had blog.

Ferrari Luce je prvi električni Ferrari, ki buri strasti na internetih. Predvsem pri tistih, ki jim 600.000+ evrov vredno vozilo, ki se ponaša s preko 1000 konji in petimi vrati, predstavlja nekaj povsem nedosegljivega. Delnice Ferrarija so po predstavitvi sicer padle, vendar je promocija, ki jo je podjetje Ferrari dobilo v zadnjih dneh, verjetno vredna precej več kot katerakoli marketinška kampanja. Če niste prespali zadnja dva dneva, potem ste zagotovo že videli svetlo modro vozilo nenavadne oblike, pod katerega se je med drugim podpisal Jony Ive. In internet je naredil svoje. Nekateri v njem vidijo apple miško, drugi multiplo, tretji pa kar cvrtnik na štirih kolesih.

• Tesla 3 eno leto kasneje in prevoženih 31.134 kilometrov
• Po 27 letih je zopet Mini v moji garaži
• Lotus Elise / #registrska MS HAD

Internet je fascinanten prostor. Ljudje, ki nikoli ne bodo sedeli v Ferrariju, še manj pa ga kupili, imajo zelo močno mnenje o tem, kakšen bi električni Ferrari moral biti. In predvsem o tem, kakšen ne bi smel biti. Električni Ferrari? Bogokletno. Pet vrat? Katastrofa. Visoka streha? Konec avtomobilskega sveta. Kot da je Ferrari s tem nekomu osebno uničil otroštvo.

Ampak prav v tem je ves čar zgodbe. Ferrari je naredil točno to, kar mora danes narediti luksuzna znamka, če želi ostati relevantna. Razburiti ljudi. Poskrbeti, da vsi govorijo o njej. Da se na twitterju, redditu, tiktoku in avtomobilskih forumih odvijajo svete vojne med puristi in tistimi, ki razumejo, da se svet spreminja.

Elektrifikacija avtomobilov ni več vprašanje. Ferrari to zelo dobro ve. In medtem ko se del avtomobilskih navdušencev še vedno oklepa romantike atmosferskih motorjev, vonja po bencinu in rohnenja V12 motorjev, gre industrija naprej. Tudi Ferrari. Ker če tega ne bi naredil sam, bi ga v to slej ko prej prisilil trg. Ali pa zakonodaja.

Zanimivo je predvsem to, da največ kritik prihaja od ljudi, ki Ferrari doživljajo kot nek sveti gral avtomobilizma, hkrati pa pozabljajo, da je Ferrari predvsem podjetje. Podjetje, ki mora ustvarjati dobiček. In podjetje, ki je očitno ugotovilo, da obstaja dovolj bogatih kupcev, ki si želijo električnega Ferrarija. Čeprav internet meni drugače.

In če smo povsem iskreni, oblika avtomobila sploh ni tako pomembna. Ferrari ni nikoli prodajal zgolj avtomobilov. Ferrari prodaja status. Emocijo. Ekskluzivnost. Idejo, da si del kluba, v katerega večina ljudi nikoli ne bo vstopila. In Luce bo točno to. Simbol nove ere, ki bo šla marsikomu pošteno na živce.

Mene pri celotni zgodbi najbolj fascinira nekaj drugega. Kako hitro se danes vsi počutijo poklicane, da povedo svoje mnenje o stvareh, ki jih nikoli ne bodo uporabljali, kupili ali sploh izkusili. Električni Ferrari ne bo nikoli avtomobil za množice. Ne bo tekmoval s Teslo. Ne bo reševal planeta. To je igrača za zelo bogate ljudi. Tako kot je bil Ferrari vedno.

Je pa zanimivo opazovati, kako zelo ljudi moti, da se svet spreminja. Da celo Ferrari ni več nedotakljiv tempelj bencina in oktanov. Mogoče prav zato Luce tako buri strasti. Ker ni samo avtomobil. Je simbol spremembe, ki prihaja, pa če nam je všeč ali ne in verjetno bo razprodan še preden ga bo večina ljudi uspela dokončno popljuvati na internetu.

Seveda pa ima lahko vsak svoje mnenje, kajne?

Objava Ferrari Luce / prvi električni Ferrari buri strasti na internetih originalno objavljena na had blog.

Zadnje mesece na slovenskih cestah opažam vse več avtomobilov z imeni, ki jih še pred kratkim nisem znal izgovoriti Dongfeng, Geely, Jaecoo, BYD, Forthing, Aiways, Lynk&Co, GWM, … in še bi lahko našteval. Kitajske avtomobilske znamke so dobesedno preplavile Evropo in prisotne so tudi že v Sloveniji. Ali kdo loči ta vozila med seboj? Jaz priznam, da še njihovih logotipov ne prepoznam, …

• Toyota Supra / kako kupiš avto, ki ga nimajo v prodajalni?
• Kaj storiš, ko želi voznik na avtocesti fizično obračunati s teboj?
• Lotus Elise / #registrska MS HAD
• Tesla 3 eno leto kasneje in prevoženih 31.134 kilometrov

Če si še pred desetimi leti ob omembi kitajskega avta pomislil na plastično armaturo in kopijo starega Hyundaia, danes realnost izgleda precej drugače. Dizajni so sodobni, tehnologija je pogosto na nivoju (če ne celo pred) evropskimi tekmeci, cene pa … no, o cenah pa raje ne izgubljajmo besed. Ker so nižje. Precej nižje. In ravno to je tisto, kar bo (hočeš nočeš) spremenilo avtomobilski trg v naslednjih letih.

Kdo je kdo med temi novimi obrazi?

• BYD (Build Your Dreams) je verjetno najbolj znano ime med kitajskimi znamkami. Že dolgo niso več “novi igralci”. Proizvajajo lastne baterije, električne avtobuse in celo sodelujejo s Toyoto. Njihov BYD Seal, Dolphin in Atto 3 so že na naših cestah in marsikdo, ki je testiral vozilo, bo rekel: “Če bi imel evropsko značko, bi stal vsaj 10.000 € več.”
• Geely je zanimiv predvsem zato, ker ni samo kitajska znamka. V lasti imajo tudi Volvo, Polestar in Lotus. Torej, ko vidiš Geely, v njem v resnici bije malo švedskega srca.
• Lynk & Co, ki ga pogosto vidiš s tistimi modernimi modrimi “feltnami”, je “mladostna veja” Geelyja in Volva. Avto si lahko celo “naročiš na naročnino”. Mesečno plačilo, brez skrbi o servisu in zavarovanju. Evropski pristop z azijsko logiko.
• Jaecoo in Omoda sta sestrski znamki, ki prihajata iz koncerna Chery. Dve imeni, dve znamki, kup SUV-jev, ki izgledajo kot mešanica Range Roverja in Mazde. In ja, po izgledu marsikoga prepričata.
• Dongfeng in Forthing sta še tisti “stari šoli” kitajskega avtomobilizma, ki ponujata ogromno modelov, nekaj elektrike, nekaj klasičnih motorjev, predvsem pa fokus na to, da so dostopni.
• Aiways je eden prvih kitajskih proizvajalcev, ki se je resno podal na evropski trg. Njihov U5 je že nekaj let prisoten v Sloveniji, pa čeprav ga večina ljudi še vedno ne zna pravilno izgovoriti.
• GWM (Great Wall Motors) in njihova podznamka Ora (tista z modelom “Good Cat”) pa ciljata na “cute” urbano publiko – retro dizajn, elektrika in zanimive barvne kombinacije.

Čeprav imajo vsi svoja imena, logotipe in marketing, se v praksi hitro zgodi, da jih zamenjaš. Še posebej, če jih vidiš le bežno na cesti. Veliko je podobnih linij, velikih mask, “premium” zaslonov in futurističnih luči. Kitajci so mojstri “inspiracije”. Pogledajo, kaj deluje pri Evropi, Koreji in Japonski, potem pa vse to zmešajo v paket, ki zgleda znano in moderno hkrati. Rezultat? Avto, ki izgleda kot križanec med Kio BMW-jem in Teslo.Zakaj bodo teh avtov vse več?

Ko lahko dobiš električnega SUV-ja z 400 km dosega za ceno, pri kateri ti evropske znamke še vedno ponujajo bencinskega “osnovne opreme,” odločitev postane precej lažja. Če dodaš še to, da je večina teh znamk že prisotna v večjih slovenskih mestih (uradni zastopniki, servisi, testne vožnje), pa imaš recept za “eksplozijo”. Če danes zapelješ po ljubljanskem BTC-ju ali parkiraš pred večjim nakupovalnim centrom, boš zagotovo opazil vsaj tri različne kitajske električne SUV-je.

Kitajci so se naučili, da ne gre več za to, da bi kopirali, ampak za to, da prevzamejo trg. Počasi, tiho in učinkovito. Da jih ne znaš ločiti med seboj? To jih niti ne skrbi. Pomembno je, da jih opaziš. In da jih bo na cestah vse več, o tem ni več nobenega dvoma.

Kdaj bo tvoj naslednji avto kitajski in ali boš to sploh opazil?

Objava Dongfeng, Geely, Jaecoo, BYD, Forthing, Aiways, Lynk&Co, GWM / kdo jih sploh še loči? originalno objavljena na had blog.

Ta vikend je v Lescah pokalo, grmelo, hrumelo, ropotalo, cvililo, … Predvsem pa je bil vsak trenutek ovekovečen s telefoni in kasneje tudi objavljen na različnih družbenih omrežjih. V Lescah je potekal drag race oz. dogodek Avti, Biznis, Lajf : Head2Head.

• Lotus Elise / #registrska MS HAD
• Drag race Ljubljana
• MiNeR

Ker že nekaj let nisem bil na nobenem drag raceu ali podobnih avtomobilistični prireditvi, sem se odločil, da grem v soboto v Lesce. Ker sem pred mnogimi leti aktivno spremljal dogajanje na drag in drift sceni, me je seveda zanimalo, kako se je v tem času vse skupaj spremenilo. In se je. Zelo.

Dogodek je bil odlično organiziran. Čeprav sem za parkiranje stal ene 10 minut v koloni, me to niti ni zmotilo, saj je bilo to pričakovano. Dogodek, ki je privabil ljudi iz cele Slovenije in tudi sosednjih držav, je pač precej velik zalogaj. Pa vendar je šlo vse gladko. Letališče Lesce je super prostor za to, kajti je dovolj velik, predvsem pa je tudo ograjen, tako da je preprosto postaviti vhod in tam prodajati ali preverjati karte. Karta na dan dogodka je stala 25 evrov. Ampak to po moji “preko palca” oceni ni zmotilo preko 15.000 ljudi, ki so prišli na dogodek.

Že vstop na samo prizorišče je prikazal razliko med dirkami nekoč in sedaj. V sedanjosti kupiš avto s 600+ konji in greš tekmovati. Včasih pa se je “šraufalo” “pililo” in “navijalo” avtomobile, da so iztisnili iz sebe tiste pol sekunde boljši rezultat na razdalji 402 metra.

Število vozil na letališču je bilo impozantno. Ampak, kot že prej omenjeno – zgolj par vozil je bilo takšnih, ki so bila resnično predelana oz. ni bila to samo “maska”. Seveda je odvisno od okusa človeka, ampak nekaj vozil je bilo takšnih, da sem se prav vprašal, kakšen šele mora biti lastnik.

Največjo pozornost so seveda pritegnili Lamboti, ki jih je bilo ene par, prav tako Ferrariji. Plejada Porschejev pa je bila itak pričakovana, saj v sedanjosti je to zelo iskano vozilo, in posledično jih je na naših cestah precej. Sicer pa BMWji M (različnih številk), nekaj Audi S3jev, precej Mercedesovih AMGjev in še bi lahko našteval. Vozila, katerih cene se začnejo pri 80++ k eurih. Seveda ni šlo brez takšnih in drugačnih Golfov Nissanov starejših letnikov ena Alfa.

Med prijavljenimi na drag race je bilo tudi vozilo Tesla. In par Hond Civic, ki so jih še malce “šraufali,” in par vozil iz Bosne in Hrvaške, ki niso bili povsem stock, je bila bera tega dirkalnega vikenda.

Če so bila nekoč na drag raceih vozila, ki jih je skupaj “držala dobra volja,” in nikoli nisi vedel, če bo vozilo uspešno prepeljalo razdaljo 402 metra, je bilo tokrat to drugače. Voznik na štartu vklopi “launch” kontrol in počaka, da se prižge zelena luč. Vse vmes opravi elektronika vozila, če je avtomatski menjalnik. Sicer je treba še prestavljati vmes.

Ker nisem bil do konca na prireditvi, ker se je precej vlekla, ne vem, kdo so bili zmagovalci. Sem pa ugotovil, da so najbolj srečni ljudje, ko gredo lahko en krog s “taxijem” – različnimi športnimi vozili, kar je potrebno plačati, in to je v bistvu najbolj atraktiven del. Škoda, ker to traja precej dolgo in vse skupaj zavleče v nedogled. Ampak ljudem je potrebno dati, kar si želijo.

Super dogodek, tudi super vreme. Predvsem pa obujanje spominov na tiste druge čase, ki so bili nekoč, ko se je v Sloveniji vse skupaj šele začenjalo. Kamnik Brnčičeva itd, …

Objava Drag race Lesce / Avti, Biznis, Lajf : Head2Head originalno objavljena na had blog.

Preživel sem prvo leto s Teslo. Ni zgorela. Sevanje baterij (wtf) ni uničilo mojih možganov. Na avtocesti se nisem vozil s hitrostjo 100 km/h in “jadral” za tovornjaki. Pozimi se baterija ni spraznila v kratkem času. Tudi noben dodaten las mi ni odpadel, ker sem se sekiral, če bom uspel priti na cilj z električnim vozilom. Sem pa v letu dni s Teslo 3 prevozil 31.134 kilometrov in užival v vožnji z njo. V bistvu sem varčeval, čeprav sem se ogromno vozil z njo. Predvsem pa je bila vožnja z njo udobna in preprosta. Dobrodošla ms.blue v garaži.

• Tesla in zaviranje / ali vozniki Tesla vozil zavirajo pogosteje?
• Starec in električno vozilo / Tesla 3 dual motor v garaži
• Lotus Elise / #registrska MS HAD

Za začetek en hiter preračun. 31.134 kilometrov. Če bi vozil ICE vozilo s povprečno porabo 8 litrov na 100 kilometrov, bi za gorivo porabil okoli 4500 evrov. Ni zanemarljiv strošek, kajne?

Strošek polnjenja Tesle je nekaj drugega. Preko palca – če bi Teslo polnil na najdražjih polnilnicah, bi bil strošek okoli 1100 evrov (preračun preko platforme vrhunskamobilnost), če bi jo polnil doma, bi bil strošek okoli 320 evrov.

Ali z drugimi besedami – ker sem se vozil na elektriko, sem privarčeval v enem letu skoraj 4000 evrov pri gorivu. Ni ravno zanemarljivo, kajne?

Glede na to, da ima Tesla 3 domet okoli 600 kilometrov – sam sem naredil največ 550 kilometrov. Posledično to pomeni, da mi ni bilo vsak dan potrebno polniti vozila, predvsem pa, da mi polnjenje ni povzročalo stresa. Prav tako strah, da ne bi dobil prostora na e-polnilnicah, ni bil nikoli prisoten, še manj pa strah, da ne bi uspešno prišel do cilja.

Seveda so se spremenile navade. Če sem prej v “enem šusu” prevozil 1000 kilometrov, sem sedaj moral vmes za pol ure ustaviti in pretegniti noge. Mogoče celo kaj pojesti. Kar sploh ni slabo, glede na to, da sem tudi jaz vsako leto starejši. Mi je pa bil vsak kilometer vožnje s Teslo v užitek, kajti vožnja je dejansko preprosta in veliko manj stresna kot pa vožnja z recimo Lotusom, kjer bi vsak malce tekmoval. In Lotus ima precej slabše pospeške kot jih ima Tesla, ki na semaforju pusti za seboj BMWje in Audije – ker 4,4 sekunde do 100 je kar dobra številka, kajne?

Ko sem skoraj pred letom pisal zapis Starec in električno vozilo / Tesla 3 dual motor v garaži sem v njem naštel cep kup strahov, ki so se mi porajali in jih tukaj objavljam še enkrat:

• Polnjenje traja dolgo časa? Seveda, ampak če polniš na Tesla superchargerjih, potem temu ni tako. V 25 minutah napolniš preko 60 odstotkov baterije, kar se mi zdi povsem še  sprejemljivo, še posebej, če prevoziš 450 kilometrov v kosu in potrebuješ vsaj par minut počitka.
• Z električnim vozilom delaš gužvo na avtocesti, ker voziš 110 km/h? Lahko, seveda. Ampak lahko voziš tudi povsem po omejitvah – nastaviš “radarski” tempomat in vozilo samo pospešuje in zavira. Sicer je razlika med vožnjo pri 110 in pri vožnji s hitrostjo 130 kilometrov na uro glede porabe, ampak tako majhna, da je skoraj povsem vseeno. Še posebej pri vožnji po naših avtocestah, ko je vožnja s hitrostjo nad 60 km/h znanstvena fantastika.
• Kje boš pa polnil električno vozilo? Povsod. Odvisno od tega, kakšne imaš možnosti. Za Teslo obstaja dovolj “superchargerjev,” kjer lahko zelo hitro dopolniš manjkajočo energijo baterije. Sicer pa lahko polniš doma ali pa na polnicah, ki jih je že povsod dovolj. Če greš na pot, pač poiščeš hotel, kjer imajo polnilnico in čez noč polniš in čez dan prazniš. Precej preprosto in predvsem nestresno, kot je bilo še pred leti.
• Ampak baterije tudi onesnažujejo okolje. Drži. In električno vozilo v garaži nimam zaradi svoje ekološke osveščenosti. Zavedam se, da je izdelava baterije in kasnejša “reciklaža” baterije proces, ki ni ekološki, ampak to vzamem v zakup. Kot vzamem v zakup onesneževanje okolja, ki ga povzročajo bencinski motorji.
• Električni avti nimajo prihodnosti? Ne vem in mi je vseeno. V tem trenutku je vožnja s Teslo prijetna in mi ne povzroča “sivih las” oz. dodatnega bremena, ko se odločim za daljšo relacijo. Ravno obratno. In tudi vožnja po mestu je precej prijetna in preprosta.
• Kaj pa, če se elektronika pokvari in baterija zagori? Odgovor je preprost. Se zgodi. In ja se dogaja. Tudi bencinski motorji lahko zagorijo. Ampak o tem ne razmišljam, kot tudi ne razmišljam, da lahko na Teslo pade avion, ko vozim po odročni cesti. Se bo pač zgodilo, če se bo.
• Ampak električna vozila nimajo zvoka! Drži. In ja, je čudno, ko se premikaš, in ni nobenega “ropotanja”. Ampak kdorkoli se je že peljal s športnim vozilom na daljšo razdaljo, bo točno vedel, o čem je govora. Da je sicer prijeten zvok 8 valjnega motorja, ampak da se ga tudi naveličaš, čeprav je motor odlično zvočno izoliran. In Tesla ima super ozvočenje, ki omogoča poslušanje glasbe s precej manj “motečimi” elementi kot pa sicer v navadnih ICE vozilih (je pa tudi res, da G klase ali kaj podobnega še nisem vozil).
• Pa dobr model teb se je odpeljalo. Kako Tesla, če imaš Lotusa? Seveda. Kombinirati je potrebno in iskati najboljše od obeh svetov. Lotus za med vikendom Tesla za med tednom in za daljše razdalje, ker je vožnja z njim izredno poceni in ugodna. “Poln tank” na “superchargerju,” okoli 20 evrov – za domet 500 kilometrov.

Evo, leto je naokoli in sedaj mi bo namesto črne Tesle delala družbo modra. Ms.blue. In verjamem, da bom užival v vsakem kilometru z njo.

Objava Tesla 3 eno leto kasneje in prevoženih 31.134 kilometrov originalno objavljena na had blog.

Verjetno nisem edini, ki je opazil, da vozniki Tesla vozil precej pogosto zavirajo. Sodim po prižganih zavornih lučeh. Ker sem sam pogosto za volanom Tesle, lahko iz prve roke odgovorim na vprašanje, ki sem ga zastavil – v Tesli zaviram izredno malo oz. skoraj nič. Se pa zavorne luči prižgejo tudi ob regenerativnem zaviranju oz. ko spustim stopalko za “elektriko”.

• Starec in električno vozilo / Tesla 3 dual motor v garaži
• Lotus Elise / #registrska MS HAD
• Po 27 letih je zopet Mini v moji garaži
• Vespa in izpit A1 (do 125 ccm) / očitno se staram

Od nekdaj sem občutljiv na vozila, ki vozijo pred menoj in ves čas zavirajo. Razumem, da se to dogaja pri vozilih z avtomatskim menjalnikom, vendar pri ročnem menjalniku si lahko pomagaš tudi s prestavljanjem. Ampak bom pustil sedaj ICE in se bom raje osredotočil na EV.

Če voziš za Teslo, ki ne uporablja “autopilota,” ampak voznik dejansko sam dodaja “elektriko” in zavira, potem opaziš, da se precej pogosto prižgejo zavorne luči, čeprav voznik ne pritisne stopalke za zavoro. Tesla ima to varnostno urejeno, da se pri določenem pojemku oz. ko spustiš stopalko za “elektriko,” prižgejo zavorne luči. Varnostno je to super, ampak če se voziš za nekom, ki vozi Teslo, dobiš občutek, da ves čas zavira.

V trenutku, ko spustiš stopalko za “elektriko,” se namreč prične regenerativno zaviranje, ki precej hitreje ustavi vozilo, kot bi sicer, saj se energija rekuperira in se ob tem polni baterija.

Z drugimi besedami. Za 150 kilometrov dolgo pot na Krk ponavadi niti enkrat ne zaviram z nožno zavoro. Niti na cestnini ali meji. Ker se vozilo samo ustavi in po nekaj sto kilometrih, ima voznik že tako dober občutek, da se lahko zanaša na ta način zaviranja. In dejansko odlično deluje. Polni baterijo in vozilo se ustavlja.

Sam nožno zavoro pri Tesli uporabljam zelo redko, ampak deluje. Sicer je priporočljivo, da se zavira tudi z nožno zavoro ravno zato, ker se sicer “material” uničuje in posledično zavora slabše prime.

Zaključek. Če se vozito za Teslo – mislim na vozilo in če se pogosto prižigajo zavorne luči, ni to za to, ker voznik ne zna voziti, ampak ker takrat spusti stopalko za “elektriko” in vozilo samo zavira. In verjetno nisem edini, ki ga moti to, čeprav je to zelo koristen pripomoček, sploh pri kakšnem nepredvidljivem dogodku.

Objava Tesla in zaviranje / ali vozniki Tesla vozil zavirajo pogosteje? originalno objavljena na had blog.

Včerajšnja novica na Pop Tvju, da so za Bežigradom trije mladci ukradli avto, se odpravili z njim na “pohod” po Ljubljani, pri tem kršili cestno prometne predpise, se zaletavali in sesuto vozilo parkirali nazaj na parkirno mesto, se mi ni zdela nič posebnega. Pa vendar je bila. Namreč, ti trije mladci se niso zavedali, da je v vozilu kamera in da snema vse dogajanje na cesti in tudi njihov pogovor. Hilarično. Na srečo ni bil nihče poškodovan na njihovem pohodu.

• Komu koristi panika in strah v državi okoli strelskega pokola v šoli?
• Živimo v svetu, ko v medijih ne ločiš več med prvoaprilsko šalo in resnično novico
• Zemljevid lokacij novih radarjev na Hrvaškem / v Sloveniji jih ne bo, ker jih dvorni dobavitelj policiji ne zagotavlja

Sodobna tehnologija omogoča marsikaj. Tudi snemanje vožnje in pogovor v vozilu. Ampak očitno tega trije mladci, ki so se odločili, da ukradejo vozilo in gredo z njim na vožnjo po Ljubljani, vmes pa se zaletavajo v betonske ograde, vozijo po kolesarski poti, poškodujejo otroško igrišče in na koncu razbito vozilo parkirajo na parkirišče, niso zavedali.

Posnetek je precej hilaričen, še posebej del, kjer omenjajo, da jih ne smejo dobit policaji. No, niso jih dobili. Je pa lastnik vozila, na katerem je bilo za 40k evrov škode, predal posnetek policiji in tudi Pop Tvju in verjetno se sedaj ti trije pogumni mladci tresejo, kdaj jim bo na zvonec pozvonila policija.

Sodobna vozila imajo veliko tehnike v vozilih. Časi Yugotov so minili in to, da ima vozilo kamero, ni nič nenavadnega. Marsikatero vozilo ima tudi zunanje kamere, da se lahko preveri, če je nekdo poškodoval avto, kdaj in kdo ga je. Omenjeno vozilo je imel “dashcam” in posnetki objestnosti treh mladcev so dokaz, da smo precej v riti. Ampak to so ti “sončki,” ki niso nikoli nič krivi.

Očitno ni nihče od njih niti razumel, ko je kamera “sporočila,” da se vse skupaj snema, in je to razvidno tudi iz samega posnetka. Ja, včasih moraš biti vsaj malce inteligentno bitje, ko se lotiš takšnega podviga. Še posebej, če se lotiš tega na parkirišču, ki je varovano s kamero. To, da pripelješ nazaj razbito vozilo in ga parkiraš na isto mesto, kot je bilo – no, ne splača se sploh izgubljati besed. Očitno živijo v svetu igric. Stik z realnostjo bo precej hujši.

Ampak zagotovo bo težava v tem, da je bila vožnja snemana in da tega ti fantje niso vedeli, kajne?

Posnetek je na voljo tukaj

Objava Trije mladci ukradli vozilo, kamera v avtu je snemala njihovo kršenje prometnih predpisov in pogovor med njimi originalno objavljena na had blog.

Alfa Romeo je v teh dneh razkrila novo vozilo. Športni terenec, ki so ga poimenovali milano. Vendar so že po nekaj dneh morali spremeniti ime milano v junior, ker naj bi ime milano namigovalo na to, da vozilo izdelujejo v Italiji. Ker bodo vozilo izdelovali na Poljskem, to ni dovoljeno.

• Lotus Elise / #registrska MS HAD
• Starec in električno vozilo / Tesla 3 dual motor v garaži
• Alfa Romeo 4C / iščem sponzorja / fotografije
• Alfa Romeo 8C Competizione na Rodeo Dr.
• Rimac Nevera hypercar / električni superšportnik / iščem sponzorja

In tako je morala Alfa Romeo spremeniti ime milano v junior. Sicer Italija ni uradno zahtevala spremembe imena, vendar so pri Alfi to spremenili “na zalogo”.

Si pa težko predstavljam, kaj vse potegne to za seboj, ko moraš spremeniti ime vozila, ki si ga ravnokar predstavil na trgu. Zagotovo to pomeni ogromno stroškov, saj so pripravljeni vsi marketinški materiali, fotografije in oznake vozila. Potem pa zaradi opazke italijanskega ministra za industrijo vse obrneš na glavo.

Mogoče pa bo imel junior, ki je ime dobilo po modelu GT 1300 junior, uspešno in se bo bolj prijelo kot milano. Volk bo sit in koza cela.

Objava Alfa Romeo milano bo Alfa Romeo junior originalno objavljena na had blog.