Iščete idejo kam na nedeljski izlet v Sloveniji? Priporočam izlet do vasi Abitanti, obisk kmetije Grondali v Abitantih in za zaključek na tartufe na Belvedur. Seveda lahko dan zaključite s skokom v morje, ali pa nadaljujete v Istro preko maloobmejnega prehoda Gradin.

• Čukova jama / Bobovška jezera / ideja za nedeljski izlet
• Velika planina iz Kranjskega Raka / nasvet za nedeljski izlet
• Motovun / ideja za nedeljski izlet
• Tri ideje za nedeljski izlet / Miramare, Okrešelj in Sleme
• Belopeška jezera / Laghi di Fusine / nasvet za nedeljski izlet / s kolesom, ali peš
• Ideje za nedeljski izlet / kam na izlet v bližini / Italija, Slovenija, Hrvaška, Avstrija

V Abitante na refošk in ogled boškarina

Za vas Abitanti sem slišal že večkrat. Ampak nisem je še obiskal. Abitanti so najbolj oddaljena vas v občini Koper. Ena izmed možnosti, da pridete do nje je, da v Gračišču za bencinsko postajo zavijete desno in sledite oznakam. Ko zmanjka asfalta nadaljujete pot po makedamu in na koncu vas čaka vasica Abitanti, ki je bila 1. avgusta 1987 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Vas je sedaj “od boga malce pozabljena”. Večinoma so ruševine, vendar je tudi nekaj ljudi še tam, ki živijo in se trudijo. Nekoč je v Abitantih živelo preko 150 ljudi in letno so pridelali preko 500 hektolitrov vina – njihova lega je odlična za refošk.

Sam sem imel srečo in sem naletel na Gracijana Periča iz kmetije Grondali (kjer imajo odličen refošk in “bisko” – istrski viski (z belo omelo), ki mi je razložil zgodbo Abitantov in med drugim pokazal tudi dva boškarina, ki ju imajo pri njih.

Vasica bi lahko postala kultna destinacija, vendar ni ravno veliko posluha mestnih oblasti za to. Nimajo niti cevovoda in do vasi pripelje makedam. Prav tako pa veliko kamnitih hišk propada, ker niso urejena lastništva oz. je kup lastnikov vsake nepremičnine.

Zakaj so Abitanti zanimiva destinacija? Ker v teh dneh je proti Hrvaški povečan promet – Covid-19 in vse ostalo in posledično so na mejnih prehodih kilometrske kolone. Maloobmejni prehod Gradin pa prazen in je zgolj par kilometrov oddaljen od Abitantov in se splača vzeti pol ure časa za odkritje te vasice.

Na tartufe v Belvedur

Če ste ljubitelj tartufov, potem vas par kilometrov naprej od Abitantov čaka vasica Belvedur in istoimenska gostilna, ki slovi po ogromnih porcijah tartufov na domačih testeninah. Začnejo ob 14. uri in sprejemajo samo gotovino – sicer boste morali nazaj v Gračišče na bankomat, ki je oddaljen okoli 10 kilometrov.

Gostilna ni “fensi šmensi”, je pa “price performance” top! Toliko tartufov še nisem nikjer dobil na krožniku in posebnost je tudi, da imajo “veganske fuže”, ki jih delajo s čičeriko. Kljub temu, da Belvedur ne izgleda sodobno, je hrana top! In ker so cene res ugodne je mešanica obiskovalcev zelo pestra. Priporočam za vse ljubitelje tartufov …

Objava Abitanti, obisk kmetije Grondali, na tartufe na Belvedur / ideja za nedeljski izlet originalno objavljena na had blog.

Odločitev, da se podam na Sedmera jezera (do koče pri Triglavskih jezerih) iz izhodiščne točke Planine Blato je bila odlična! Očitno je vremenska napoved prepričala veliko pohodnikov, saj je bilo parkirišče na Planini Blato, ki je izhodišče za Sedmera jezera že ob 7:30 povsem polno. Ampak po vrsti.

• Kam v hribe / 10 idej za aktivno preživljanje časa v gorah
• Kam v hribe / Viševnik (2050m) z Rudnega polja / 50 minut vzpona
• S pohodnimi palicami v hribe? Očitno tudi jaz odraščam …

Mimo Bohinjskega jezera, mimo Stare Fužine sledite cesto proti Planini Blato. Pri Koritih Mostnice je rampa, kjer morate vzeti listek (dnevna parkirnina oz. uporabnina ceste je 12 evrov) in se odpeljete v precej strm klanec. Sicer je bil Bohinj v megli ob 7. uri zjutraj, vendar z vsakim metrom, ko sem se dvigoval je bilo nebo bolj modro in sonce bolj močno.

Na srečo sem našel na Planini Blato parkirišče in se podal na pot. Po oznakah je ta pot dolga okoli tri ure in petnajst minut. Sam sem računal, da mi bo uspelo na cilj priti v dveh urah in petnajstih minutah.

Na začetku poti je potrebno “ornk zagrizti” v kolena. Pot vodi po gozdu, kjer trenutno odvažajo les v dolino in je posledično povsem blatna. Kasneje se spremeni v kamnito pot in prav začudeno sem pogledal, ko je mimo mene peljalo vozilo gorske reševalne službe – priznam, sam se ne bi upal peljati navzdol po tej cesti. Po približno 20 minutah sem prišel do koče Planina pri Jezeru, kjer je bilo na travi videti zmrzal.

Par sto metrov ravnine in potem spet klanec, ki se ni in ni končal. Do Dednega polja. Naj opozorim vse pohodnike, da so vse koče zaprte v tem času. Tudi koča pri Triglavskih jezerih – odprti so bili do 31. septembra, sedaj pa vse sameva.

Od Dednega polja naprej je precej lahka pot in prav užitek je, ko te greje jutranje sonce in so ljudje dobre volje in se vsi med seboj pozdravljajo. Tudi to je eden izmed razlogov, da imam rad hribe. Malce spusta in že sem bil pri razkrižju – čez Štapce ali čez Prode?

Odločil sem se za čez Štapce in jo mahnil zopet v hrib, ki se ni in ni končal. Po približno 25 minutah vzpona, pa se je pred menoj odprl pogled na Sedmera jezera in “zajla” me je opomnila na moj strah pred višino. Na srečo je samo par minut spusta ob zajli in potem še približno 20 minut hoje mimo Dvojnega jezera do koče pri Triglavskih jezerih. Cilj sem dosegel v času dveh ur in desetih minut.

Sonce je bilo ravno prav prijetno, da sem se odločil, da naredim nekaj, kar nerad počnem. Da se malce spočijem preden jo mahnem nazaj čez Prode. Ker so moja kolena precej “občutljiva”, sem si vzel za počitek okoli 15 minut in jo mahnil nazaj proti avtu. Pot čez Prode je manj naporna, vendar je malce daljša. Pogled na Vogel, dom na Komni in predvsem na naravo pa je bil več kot čudovit.

Za nazaj sem porabil dve uri in pol – ja, tako jaz hodim v gore. Če bi lahko vedno hodil samo v hrib in nikoli navzdol, bi bil nadnavdušen. Ampak tudi sicer sem bil, ko sem se spuščal po gozdu proti avtu, saj so bila kolena že malce “mehka”.

Definitivno priporočam – lahko tudi z mlajšimi otroki, vendar jih bo treba precej animirati celotno pot – ni tako zahtevna, kot pa se verjetno marsikomu vleče.

Objava Kam v hribe / Planina Blato – Sedmera jezera (1685m) / vzpon dve uri in deset minut originalno objavljena na had blog.

Mesto Labin leži v vzhodni Istri, par kilometrov oddaljen od turističnega Rabca. Labin je poznan po rudarstvu, če pa si vzamete čas in se povzpnete (ali pripeljete) v stari del mesta, pa boste dobili občutek, da ste nekje v Italiji. Zakaj?

• Ideja za izlet – slap Sopot / Floričići / Istra
• Ideja za izlet / slap Rabac / Labin
• Potpićan / Labin / Tito / zapuščena rudniška separacija
• Kako propada nekoč prestižni hotel Haludovo Palace / Malinska, Krk

Labin je srednjeveško mesto s svojo kulturo in zgodovino in veliko galerijami in ateljeji. Najprej so na tem področju živeli Iliri, kasneje je Labin postal del rimske province Ilirik, kasneje pa so mestu vladali Habsburžani – vsako obdobje je pustilo tudi sledi in sprehod po ulicah starega dela Labina odkriva ravno to. Kasneje je Labin postal rudarsko mesto v Kraljevini Italiji, vendar so rudarji organizirali upor in ustanovili Labinsko republiko.

Labin ponuja čudovit razgled na Jadran, predvsem pa na Rabac. Življenje poteka “na izi”, v sezoni pa je poln turistov. Marsikoga bo stari del mesta spomnil na Motovun, ali pa Buzet – ti kraji so si zelo podobni, predvsem pa življenje v njih poteka v nižjih obratih. In verjetno je to eden izmed razlogov zakaj rad obiskujem te kraje v Istri.

Kaj si lahko ogledate v Labinu?

• glavni mestni trg, kjer je par lokalov
• beneško loggio iz 16. stoletja
• glavna mestna vrata sv. Flora z vklesanim labinskim grbom in beneškim levom
• stari top iz obdobja avstrijske vladavine
• župnijska cerkev Blažene Device Marije združuje elemente več različnih gradbenih slogov

Objava Stari del mesta Labin / odkrivanje Istre / ideja za izlet originalno objavljena na had blog.

Kdaj ste se nazadnje odpravili na Kras na izlet in kulinariko? Kras ponavadi ni prva izbira, kajti v Sloveniji imamo izletniške točke kot so Bled, Piran, Ljubljana … Mogoče bi se našlo še kakšno mesto, ki ga turistična organizacija, ki bi morala skrbeti za celotno Slovenijo, z veseljem promovira, pri tem pa pozablja, da obstajajo tudi druge regije in da obstajajo prav tako čudovite destinacije z odlično kulinariko.

• Skok v Sočo in razmišljanje o turizmu in uničevanju narave v dolini Soče
• Damian Merlak kupil propadajoče hotele v Bohinju in bo vlagal v Bohinj / končno pozitivna zgodba za Bohinj?
• Del turistične takse je promocijska taksa namenjena Slovenski turistični organizaciji (STO)

Vsake toliko časa se udeležim kakšne zanimive ture. Tokrat sem se odzval vabilu Društva Planta in Geografskega inštituta Antona Melika, ki sodi v okvir Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnost. Namreč skupaj so ustvarili projekt Kras Carso Food Tour.

Slovenci bi se končno lahko začeli zavedati, da živimo na čudovitem koščku zemlje, predvsem pa, da je ta naša raznolikost pokrajine, ki jo z avtom lahko prestopimo v manj kot uri (Prekmurje, Kras, Primorje) naša komparativna prednost pred ostalimi destinacijami v svetu. In tako sem šel na Kras, ki ga tudi sicer obožujem in zelo rad obiskujem, ker je še povsem neodkrit biser v Sloveniji.

• www / https://www.krascarso-foodtour.com/

Društvo Planta je organizator meseca špargljev na Krasu in meseca kraške kuhinje, vendar so se odločili, da povežejo par domačij in obiskovalcem pričarajo tudi malce drugačno izkušnjo na Krasu.

Naša pot se je začela z obiskom gostilne Skok v Štorjah, kjer smo dobili “supo” in teran – domač zajtrk. Supa je v jajcu ocvrt kruh (pri nas temu rečemu šnite), ki se ga pomoči v teran, ali pa bezgov sirup. Predstavili so nam Kras Carso Food Tour, vendar vreme na žalost ni bilo na naši strani, tako da so morali precej stvari spremeniti – ogled polj, nabiranje zdravilnih rastlin, …

Pot smo nadaljevali proti Tomačevici, kjer živi okoli 200 ljudi, vendar se lahko pohvalijo, da imajo svojo čitalnico v bivšem avtobusnem postajališču – odprto je noč in dan in do sedaj še ni bilo nobenih problemov s tem. Adrijana Konjedič je dobila idejo, potem pa jo s pomočjo sovaščanov tudi realizirala. Ideja je vredna posnemanja tudi drugje po Sloveniji.

Sledil je obisk domačije Buntovih v Komnu. Dež nam je onemogočil izkušnjo nabiranja špargljev in ostalih rastlin, zato smo se raje pocartali z domačimi jedmi – kruh cvrt v olju, frtajlo, domačimi jalapenoti, paradižniki in zraven pili še domače čaje. Prav tako so pripravili narezek iz “krškopoljca” in na koncu je sledila še šola priprave domačega mila. Ta del me je navdušil in kmalu se bom lotil tega podviga.

Po dežju nas je pot vodila do Komelovih, kjer smo si ogledali “proizvodnjo pršuta” na star način in obisk pršutarne, kjer se suši “kraškopoljski” pršut. In sledil je obisk Štanjela. Kraj, ki mi je od nekdaj pri srcu in kraj, ki ga zadnja leta urejajo in končno postaja biser, kot si zasluži.

Glede na to, da je deževalo, smo namesto z obiskom Ferrarijevega vrta začeli z obiskom Bistroja Grad Štanjel, kjer nas je pričakala hrana in domača vina. Pršut, domač sir, juha iz špargljev, mesto starano v senu, … in vse skupaj z vinsko spremljavo.

Včasih mi je žal, da je moj način prehranjevanja drugačen, predvsem pa, da ne konzumiram alkohola. Ampak sem imel srečo in so tudi zame pripravili hrano.

Ker se je na koncu pojedine prikazalo sonce, smo se odločili, da skočimo še v Ferrarijev vrt in naredimo par fotografij – dnevno se čez poletje v tem vrtu izmenja tudi pet in več porok, če kdo razmišlja o tej idlični lokaciji.

Med vožnjo proti Ljubljani sem imel čas in sem razmišljal o tem kako malo bi bilo potrebno, da bi neka regija postala bolj preproznavna v Sloveniji in njeni okolici. Najprej bi bilo potrebno pritegniti Slovence, da pridejo na obisk, da okusijo čare in predvsem, da odkrijejo stvari, ki so jim blizu. In posledično bi se dobra beseda prenesla naprej in kaj kmalu bi bila lokacija tudi na radarju “turističnih agencij” in bi šla tudi onkraj meja. Ampak zakaj bi se kdo ukvarjal s tem, če se lahko vrže ogromne vsote denarja v oglaševanje že tako preveč nasičenih s turistih lokacij.

Kras je krasen. In zelo hitro se lahko zaljubiš v njihovo pokrajino, njihovo dušo in predvsem v njihov odnos do narave. Ljudje Krasa se zelo dobro zavedajo kako odvisni so od narave in tega ne želijo spreminjati, ampak raje sobivajo in soustvarjajo z njo.

Objava Kras Carso Food Tour / Društvo Planta / kdaj ste se nazadnje odpravili na Kras na izlet in kulinariko? originalno objavljena na had blog.

Ko sem že dlje časa opazoval fotografije mesta Polignano a Mare sem bil navdušen nad njim. Sicer so bili motivi vedno podobni – plaža slikana z vrha pečin in na njej “sardele”. Predstavljal sem si, da je tako zgolj ob sončnih dneh in čakal malce oblačno vreme, da si ogledam mesto.

• Kako sem skočil v morje pri kraju Torre Sant’Andrea
• Kako sem skočil v Grotta della Poesia / Roca Vecchia
• Kako sem skočil v Laghetto della Cava di Bauxite (Otranto) / eno izmed najlepših jezer v Južni Italiji

Napaka je bila takoj očitna. Polignano a Mare sem obiskal 1. maja, takrat, ko so se vsi Italijani odločili, da si ga bodo ogledali, naredili selfie, ali pa zgolj delali gužvo v mestu.

No, da ne bom nergač. Mesto je zanimivo. Pečine, ob katere udarja morje so impresivne. Tudi ulice so zanimive – povsod obvezna smer in potem se naj turist znajde in naj najde svojo destinacijo. No, sledil sem toku ljudi, ki se je prebijal po ulicah in želel priti na destinacijo do obale, narediti selfija in dan nadaljevati v gostilni. Nekako tako poteka vse skupaj pri Italijanih.

Ko sem z vrha opazoval tisto plažo, ki je povsod ovekovečena na fotografijah, sem se skoraj premislil glede skoka. Preveč ljudi, predvsem pa zelo malo ljudi v morju? Ko sem uspel priti do morja sem ugotovil zakaj je temu tako – morje je imelo okoli 16 stopinj, kar pa je za Italijane precej premalo.

Ker sem želel najti prostor za skok in se mi ni dalo “laziti” čez “sardele” na obali, sem šel do dela, kjer sem lahko skočil v vodo. Sicer bi splezal višje, vendar je morje precej plitko oz. je v njem kup skal za katere pa nisem imel občutka kako visoke so. Skočil sem. Ko sem pogledal proti gužvi na plaži, me je za trenutek minilo, da bi šel ven iz vode.

Vesel, da sem videl Polignano a Mare, vendar bi ga naslednjič raje videl v drugačni izvedbi – s precej manj ljudmi, predvsem pa brez gužve … Aja. Italijani ne pobirajo nobene vstopnine za vstop na to plažo – kar se mi zdi precej škoda in neumno.

Objava Preživel gužvo v mestu Polignano a Mare in skočil v morje originalno objavljena na had blog.

Pred par dnevi sem na prospektu videl fotografijo kraja Torre Sant’Andrea – v bistvu sem videl skale v morju in čudovite barve, ki so bile še bolj poudarjene na sami fotografiji. Lokacija se mi je zdela več kot idilična in glede na to, da sem bil že v tistih krajih, sem se odločil, da jo poiščem.

• Kako sem skočil v Laghetto della Cava di Bauxite (Otranto) / eno izmed najlepših jezer v Južni Italiji
• Kako sem skočil v Grotta della Poesia / Roca Vecchia
• Trulli in mestece Alberobello / ideja za izlet / UNESCO seznam svetovne dediščine
• Mesto Monopoli / Apulia / Italija / ideja za izlet / video

Mesto Torre Sant’Andrea je precej lahko najti. Kot tudi plažo in “klife” in rože, ki sedaj cvetijo ob morju. Čudovito in na srečo sem prišel na to lokacijo precej zgodaj – pred vsemi Italijani, ki so kasneje, ko sem odhajal prišli tja.

Čisto morje, predvsem pa jutranji spokoj me je navdušil. Pogled na sicer idilično plažo v zalivu je pokvarila par deset centimetrov debela “preproga morske trave”, ki bi jo bilo potrebno odpeljati – vendar glede na mivko na tleh morja, bi bilo to verjetno Sizifovo delo. Pa vendar to ne moti posameznih Italijanov, da si ne razprostrejo svojih brisač na tej “svinjariji”.

Skok v vodo je bil precej zanimiv, saj sem moral čakati starejšega Italijana, ki se je pripravljal, da bo pomočil rit v vodo več kot 5 minut. Hladna voda, pač. No, po skoku in plavanju v morju, sem počakal še toliko časa, da sem se posušil – in po tem “spizdil”, saj se je začelo množično obleganje Italijanov – s tem pa dretje, smeti in vse ostalo, kar pride v paketu …

Verjetno bi bilo tole še lepše, če bi prišel pozno zvečer …

Objava Kako sem skočil v morje pri kraju Torre Sant’Andrea originalno objavljena na had blog.

Grotta della Poesia je čudovita kamnita pečina poleg kraja Roca Vecchia, ki skriva še lepše “morsko jezero”. 1. maja je bila to destinacija množice Italijanov, ki so si prišlo ogledati ostanke najdišča iz bronaste dobe. Vstopnine ni, kar me je presenetilo, prav tako pa sem bil pozitivno presenečen, da ni nobene svinjarije …

• Kako sem skočil v Laghetto della Cava di Bauxite (Otranto) / eno izmed najlepših jezer v Južni Italiji
• Trulli in mestece Alberobello / ideja za izlet / UNESCO seznam svetovne dediščine
• Mesto Monopoli / Apulia / Italija / ideja za izlet / video

Ko sem prišel na rob “jezera”, sem imel v mislih zgolj eno idejo. Skočiti vanj. Glede na to, da je Grotta della Poesia zaščitena, sem bil prepričan, da tega ne smem storiti. Prav tako pa ni bilo nobenega drugega kopalca v morju …

Pristopil do dveh mlajših Italijanov, ki sta mi prijazno razložila, da se lahko mirno kopam. Glede na to, da je bila oseka, se nisem odločil, da skočim z vrha, ampak da splezam na kamen in skočim z njega. In odločitev je bila odlična – topla voda, predvsem pa edini v vodi. No, pogled malce višje gor je bil povsem drugačen – kup Italijanov, ki so me spraševali, če je voda topla.

In ko sem prišel iz nje, je še par ostalih šlo v vodo – v spodnjih hlačah. In ne, tega ni na posnetku …

Naročite se na moj YouTube kanal – https://www.youtube.com/ronikordis

Objava Kako sem skočil v Grotta della Poesia / Roca Vecchia originalno objavljena na had blog.

Otranto je majhno mestece v Južni Italiji. Otranska vrata pa so morski preliv, ki povezuje Jadransko morje z Jonskim. In par kilometrov iz mesta Otranto leži jezero Laghetto della Cava di Bauxite, ki navduši s svojimi barvami.

• Trulli in mestece Alberobello / ideja za izlet / UNESCO seznam svetovne dediščine
• Mesto Monopoli / Apulia / Italija / ideja za izlet / video
• Izlake – Monopoli (Bari), Italija / 1150 kilometrov z avtom / cene, način vožnje in nauk

Sredi polj so kupi rdeče zemlje. In trume turistov “maširajo” tja. Ko jih opazuješ od daleč, ti ni povsem jasno, ko pa prideš bliže, pa se ti odkrije pogled na precej veliko jezero, ki je nastalo ob izkopavanju boksita, predvsem pa, ki je ostanek nekih drugih časov.

Rdeča barva se čudovito meša z zeleno, predvsem pa je vse skupaj precej “surrealistično”. In seveda, ker so takšna jezera v tem delu Italije redkost … Sem moral skočiti vanj.

Nikjer nisem našel informacij o tem, če je to dovoljeno, kajti za dostop ni nobene table, niti nihče ne pobira vstopnine. In voda je bila zelo topla – krepko preko 20 stopinj.

Objava Kako sem skočil v Laghetto della Cava di Bauxite (Otranto) / eno izmed najlepših jezer v Južni Italiji originalno objavljena na had blog.

Trulli je vrsta tradicionalnih hiš. Alberobello pa je mestece, ki leži na poti med Monopolijem in Matero. Mesto, kot še neskončno drugih v Italiji, le da je to še posebej drugačno, predvsem pa ga loči od ostalih njegova arhitektura. Pa tudi gradnja ograj.

• Mesto Monopoli / Apulia / Italija / ideja za izlet / video
• Izlake – Monopoli (Bari), Italija / 1150 kilometrov z avtom / cene, način vožnje in nauk
• Bagno Vignoni / Toskana / najstarejše rimske terme / video in fotografije
• Čudovita Siena / Toskana / video in fotografije

Ko se voziš po pokrajini in opazuješ hiške, potem se ti na trenutek zazdi, da si prišel v pravljično deželo. Deželo, kjer so stvari malce drugačne. Trulli hiše so me na prvi pogled spomnile na kažune v Istri.

Njihove tradicionalne hiše so namreč grajene iz kamenja. Zloženi v okroglo hišo s tuljavasto streho (a sem to pravilno napisal?). Hiše so bele, strehe pa v barvi kamenja. In takšnih streh in takšnih hiš je v okolici kraja Alberobello neskončno veliko.

Zakaj trulli (trullo) hiše? Zaradi davkov. Lastnik hiše je moral plačati davek. Ker pa so trulli hiše zgrajene iz kamenja, so jo lahko čez noč podrli – namreč, če je prišel pobiralec davkov, si potegnil iz hiše pravi kamen in hiša se je sesula sama vase.

Sedaj je trulli postal biznis, ki privablja turiste. Neskončno turistov, ki pridejo tja in si ogledujejo – trulli cerkev, trulli hotel, trulli sobe, trulli gostilne, trulli trgovine … Izkoristili so svojo prepoznavnost in jo sedaj odlično tržijo.

Naročite se na moj YouTube kanal – https://www.youtube.com/ronikordis

Objava Trulli in mestece Alberobello / ideja za izlet / UNESCO seznam svetovne dediščine originalno objavljena na had blog.

Mesto Monopoli leži ob Jadranskem morju v regiji Apulia, oddaljen od Barija približno 40 kilometrov. To je nekje 1100 kilometrov od Ljubljane. Mesto ima manj kot 50.000 prebivalcev in je sestavljeno iz starega mesta in novega predela.

• Izlake – Monopoli (Bari), Italija / 1150 kilometrov z avtom / cene, način vožnje in nauk
• lateria Dondoli / San Gimignano / najboljši sladoled na svetu
• Bagno Vignoni / Toskana / najstarejše rimske terme / video in fotografije
• Čudovita Siena / Toskana / video in fotografije
• Assisi / Umbrija / bazilika svetega Frančiška / video in fotografije
• Perugia / Umbrija / video in fotografije

Staro mesto je zanimivo in prepoznavno po fotografijah plaže, kjer je na sliki v ozadju cerkev. No, to pa je tudi skoraj vse, kar je zanimivega. Vsaj takšen občutek sem dobil, ko sem šel zjutraj na tek po starem mestnem jedru. Ulica je podobna ulici, veliko pasjih iztrebkov je na tleh, predvsem pa so jutra v Italiji nekaj najlepšega – ni še ljudi, samo starejši ljudje se sprehajajo naokoli in vse je spokojno.

Zvečer mesto oživi. Predvsem ulice, kjer poteka promet precej zakomplicirano – namreč vsaka druga ulica je enosmerna, s tem, da nihče ne upošteva pravil in znakov. Se pač zmeniš s tem, da malce dvigneš roko, pohupaš, predvsem pa paziš, da ne podreš kakšnega motorista.

Okoli 20. ure v mestu Monopoli zavlada prometni kaos – ja, dobesedno vse stoji, ker si vsak po svoje vzame pravila. Sprehod po starem mestu, ki na moje presenečenje nima veliko lokalov, je manj prijeten kot je zjutraj. Predvsem pa je zelo veliko mladine, ki tako ali drugače uživa.

Današnji jutranji tek je bil kar naporen – izogibanje vsem bruhcem, kot posledica naporne noči.

pa se pase #morningswim pic.twitter.com/UKBrLiWi0j

— hád (@had) April 29, 2018

Poleti mora biti Monopoli povsem preveč turistično oblegan kraj. Že tako me je arhitektura spominjala na Tunizijo, ali pa celo notranjost Turčije, poleti pa priznam, si ne predstavljam kako mora biti to. No, definitivno me ne bo Monopoli videl poleti. Mi je pa všeč, da sem ga odkril sedaj, ko je še vseeno precej miren in spokojen …

Objava Mesto Monopoli / Apulia / Italija / ideja za izlet / video originalno objavljena na had blog.