Včasih je veljalo, da če si želel pravo Sacher torto, si moral na Dunaj. V Schönbrunn ali v hotel zraven opere, v središče mesta, v tisti prepoznavni rdeči ambient, kjer je torta skoraj kulturna dediščina. Časi se spreminjajo. Zdaj je Sacher torte mogoče dobiti precej bližje. V Trstu. Ja, prav ste prebrali: Caffè Sacher v Trstu je “franšiza” in ne nekakšna poskusna imitacija iz lokalne pekarne. Sicer nimajo veganskih tort, ampak za nedeljski zajtrk je tole odlična izbira.

• Sacher torta in prvi sneg to zimo – tokrat se vremenarji niso zmotili
• Dunajska mini Sacher torta
• Recept za čokoladno torto brez moke / had kuha

Lokacija je skoraj filmska. V coni, kjer se Trst ponaša s svojo dunajsko dušo, italijansko eleganco in malo kaosa, ki je tipičen samo za ta medkulturni morski križiščni prostor. Caffè Sacher izgleda tako, kot bi nekdo teleportiral dunajsko kavarno na v italijanski kaos. Rdeče sedežne, natakarji, ki imajo tisti “ne preveč nasmejan, a profesionalen” odnos, in seveda vitrine, kjer kraljujejo torte Sacher. Kjer si jih lahko izberete za domov, ali pa jih pojeste v lokalu.

Ampak da ne bo pomote: če ste vegani in ste upali, da boste našli čudež, ki ga na Dunaju (še) ni. Žal ne. Veganske različice torte nimajo. Na meniju sicer najdeš marsikaj drugega, ampak ko gre za Sacher torto, je recept očitno še vedno “sveta krava”.

Je pa zato izkušnja kot taka zanimiva. Malo Dunaja, malo Italije, malo nostalgije. In super izgovor za en hiter skok čez mejo. Če že ne zaradi torte, pa zaradi atmosfere, kave in dejstva, da lahko rečeš: “Na Sacher torto sem šel v Trst.”

Kar se sliši precej bolje, kot bi pričakovali. Mogoče, res mogoče, bodo nekoč dodali še vegansko različico. Do takrat pa – espresso, razgled in občutek, da je svet včasih čisto preprost.

Kje v Trstu najdete Caffè Sacher – tukaj.

Objava Na Sacher torto Trst originalno objavljena na had blog.

Osnovna ideja je bila obisk karnevala v Benetkah. Vendar sem se na poti proti Italiji premislil glede tega – vreme v Benetkah namreč ni bilo sončno in posledično sem se odločil, da grem v Trst in kasneje na kraški pust na Opčine. Glede na to, da je bil leta 2020 to moj zadnji pust, ki sem si ga ogledal, preden so nas zaprli znotraj meja občin, sem bil celo malce nostalgičen.

• Kraški pust / pust na Opčinah
• Pešpot do Marijinega svetišča na Vejni / Griži in križev pot (Via Crucis)
• Napoleonova cesta / strada Napoleonica / razgledna pešpot od obeliska na Openskem vrhu do Proseka

Letos je bilo mani sodelujočih, ali pa se mi je to samo zdelo. Je bilo pa veliko obiskovalcev, ki so bili skoraj v večini našemljeni. In tudi vzdušje je bilo odlično. Italijani se pač znajo zabavati.

Ko sem odhajal z Opčin sem razmišljal o dogodkih izpred 3 let – ko so nas zaradi “koronavirusa” začeli kaznovati, zapirati v meje občin in so si dali duška, ko so plenili po državi. Ampak tole ni zapis o tistih časih, ampak o maškarah in pa o dogodku, ki si ga je vredno ogledati, potem pa še kratek skok do Trsta, kjer je na ogled razstava Banksyevih del. In sobota je bila odlično preživeta!

Objava Kraški pust / pust na Opčinah 2023 / fotografije originalno objavljena na had blog.

Če v Sloveniji napačno parkiraš, dobiš kazen za prometni prekršek v PVC vrečki. In priznam, da so “inkasanti” zelo pridni, saj dobiš kazen za pretečeno parkiranje tudi zgolj par minut po pretečenem roku – da ne bo pomote, prav je tako. Me pa zanima zakaj so te kazni še vedno v PVC vrečkah, saj bi bile lahko na papirju kot imajo to urejeno v Trstu.

• Podatki o kazenskih točkah na portalu eUprava / koliko kazenskih točk imam?
• Umazano perilo naj se pere doma / mediji, vas gledam
• Vesel sem, da sem odraščal v analognih časih / v času pred družbenimi omrežji

Ta vikend sem se sprehajal po Trstu in opazil, da pri njih za prometne prekrške ne uporabljajo PVC vrečk. Zgolj papir na katerem je nalepka s kaznijo. Veliko boljša rešitev, predvsem pa veliko bolj ekološka rešitev kot PVC vrečka, ki te pri nas čaka “prilimana” za vetrobransko steklo.

Verjetno bo kdo imel v mislih kaj se zgodi, če dežuje? Ja, verjetno je nalepka na kateri je kazen vseeno malce bolj odporna kot pa sam papir in posledično to pomeni, da vzameš ta “pildek” s seboj in ga ne odvržeš na tla kot pogosto vidim v Ljubljani, ko so na tleh PVC vrečke brez papirja, kjer je kazen. Verjetno to stori marsikdo v “afektu”.

Ideja, ki bi jo bilo vredno posnemati, če se že ves svet vrti okoli ekologije in ohranjanja narave. Seveda bi bilo pri nas potrebno spremeniti ob takšni spremembi še cel kup stvari – tiskalniki za kazni so namreč prilagojeni tisku za v vrečko in super je, če takšno kazen pustiš par dni na soncu. Izgine! Ampak vseeno je potrebno plačati kazen.

Objava Zakaj so kazni za prometne prekrške v PVC vrečkah? originalno objavljena na had blog.

Za ljubitelje umetnosti sta sedaj v Trstu dve zanimivi razstavi. Prva je razstava o življenju in delu Fride Kahlo z naslovom “Frida Khalo – notranji kaos” v Salone degli Incanti di Trieste, razstava z naslovom “Monet in impresionisti v Normandiji” pa je v muzeju Revoltella, ki je zgolj par sto metrov oddaljen od prve razstave.

• Slikar slika slikarjevo sliko – Metropolitan Museum of Art – Met
• Museo Leonardino Vinci / Leonardo da Vinci / rojstni kraj in muzej
• Oceanografski muzej in akvarij Monako – Monaco Oceanographic Museum
• Muzej voščenih lutk Madame Tussauds New York
• Koliščarska vas Pfahlbauten / Unteruhldingen / Unescova dediščina #poNemciji
• San Gimignano / Toskana / video in fotografije
• Assisi / Umbrija / bazilika svetega Frančiška / video in fotografije

Parkirate na parkirišču pred Eataly in se tako sprehodite od ene do druge razstave, če vas seveda zanima umetnost in ste pripravljeni plačati vstopnino. Za razstavo “Frida Kahlo – notranji kaos” je vstopnina 14 evrov, za razstavo “Monet in impresionisti v Normandiji” pa 16 evrov.

Sam se ne uvrščam med ljubitelje umetnosti. Še daleč od tega. Pa vendar me imena kot so Monet in Renoir pritegnejo. In impresionisti so mi precej bližje, saj jih lahko “razumem” kot pa predstavniki kakšne bolj ekstravagantne umetniške smeri ob kateri zgolj strmim v slike in se sprašujem zakaj tega jaz ne razumem. In sobotno popoldne, ko je Slovenijo prekrival sneg je bila priložnost za skok do Trsta in obisk teh dveh razstav.

Najprej na razstavo o življenju Fride Kahlo, kjer je razstavljena samo ena njena slika, vse ostalo pa je prikaz njenega ustvarjanja in življenja v tistih časih. Zanimiv pregled skozi njeno življenje. Ker sem že pogledal več dokumentarcev o njenem življenju, mi je bilo vse skupaj precej blizu. Nekaj fotografij, kar lahko vidite na razstavi – in ne, ni samo to na razstavi, ampak kakšno presenečenje mora ostati tudi za tiste, ki se bodo odločili in šli na ogled razstave.

Par sto metrov stran od razstave Fride Kahlo pa je razstava o impresionistih in Normandiji. Tudi tistih, katerih dela presegajo vrednost 100.000.000 dolarjev in več. Razstavljenih je 70 del: Monet, Courbet, Le Poittevin, Renoir, Delacroix, Boudin, Marquet .. Spodaj je par del, ki jih lahko vidite na razstavi.

Kaj me je presenetilo? Vrste pred vstopom na razstavi. Italijani očitno cenijo umetnost in gredo na razstave. Kljub temu, da so na razstavi spuščali omejeno število ljudi, bi bil vseeno bolj srečen, če bi nas bilo naenkrat precej manj, da bi si lahko v miru in brez “preriravanja” ogledal dela in užival v njih. In bi zaprl oči in si predstavljal da Renoir ali pa Monet visita nad posteljo …

Objava V Trst na razstavo “Frida Kahlo – notranji kaos” in razstavo “Monet in impresionisti v Normandiji” originalno objavljena na had blog.

Če se kdo sprašuje kaj sem želel povedati z naslovom. V Zagorju obstaja hrib, ki se imenuje Gorica. In lastniki hriba Gorica so Globokarjevi. V otroštvu je bila tako zelo popularna parola: “Trst je naš, Gorica pa Globokarjeva.”

• Lamborghini Aventador, Huracán, Urus, Miura, Diablo, Gallardo, Countach v Trstu / video
• Najboljši sladoled v Trstu / Gelateria Zampolli
• Slackline na višini 150 metrov / Napoleonova pot nad Trstom
• Sprehod od Trsta do gradu Miramar – nasvet za nedeljski izlet

Trst je tudi odličen kraj za testiranje iPhone 11 Proja in njegovih treh leč. Če sem na začetku želel narediti zgolj nekaj fotografij s telefonom, sem na koncu končal z dvema filmoma in celim kupom fotografij.

Trst sicer še vedno ni naš, je pa ob sobotah dopoldan precej podoben tistemu Trstu iz časov socializma, ko smo šli na “Ponte Rosso” s starši in kupovali stvari, ki se jih pri nas ni dalo dobiti. Tudi sedaj so ulice povsem polne in Italijani so zelo glasni. Na obali se že pripravljajo na Barcolano, ki bo v začetku oktobra, na glavnem trgu v Trstu pa sem uspel ujeti srečanje lastnikov Lamborghinijev.

Kako torej zgleda Trst skozi leče iPhonea?

Objava Trst je naš, Gorica pa Globokarjeva / Trst skozi lečo iPhone 11 Pro originalno objavljena na had blog.

Lamborghini Aventador, Huracán, Urus, Miura, Diablo, Gallardo, Countach – samo par vozil znamke Lamborghini, ki sem jih včeraj imel priložnost občudovati na Piazza Unita d’Italia v Trstu. Lastniki Lamborghinijev iz Evrope so se dobili na srečanju Lamborghini & Design in s svojim rohnenjem navdušili zbrano množico.

• Lamborghini Gallardo Spyder Cabrio – fotografije
• Zelen Lamborghini Murcielago – Casino Monte Carlo
• Pussy Lamborghini Diablo – fotografije

Ko sem se zjutraj vozil proti Trstu niti pomislila nisem na to, da bom lahko občudoval vozila Lamborghini sredi Trsta. Ko sem se vozil mimo trga sem zaslišal zvok “rohnjenja”, parkiral in z iPhone 11 Pro posnel dogajanje.

Zanimiv je pogled na lastnike Lamborghinijev, ki so se pripeljali iz cele Evrope na to 200 km vožnjo po Italiji. Demografija lastnikov je precej zanimiva – ni nekega skupnega faktorja, edini je, da so ljubitelji Lamborghini vozil in so za svoj hobi pripravljeni seči tudi zelo globoko v žep. Najbolj všeč mi je bilo, da je bilo med vozniki precej žensk, ki so si dale duška z “nabijanjem gasa”.

Zanima me, kakšna je bila skupna vrednost vseh vozil na tem trgu v Trstu .. In verjetno nisem edini, kajne?

Če vam je bila objava všeč, potem se lahko naročite na moj YouTube kanal, “všečkate” Facebook stran, ali pa mi sledite na Twitterju.

Objava Lamborghini Aventador, Huracán, Urus, Miura, Diablo, Gallardo, Countach v Trstu / video originalno objavljena na had blog.

Včeraj je bilo v Trstu napovedano zborovanje pripadnikov skrajnodesničarske stranke Casapound. S tem naj bi proslavili zmago v prvi svetovni vojni in osvojitev rapalske meje. Naj na tem mestu omenim, da je stranka Casapound neofašistična stranka.

• Med dvema “ognjema” na Kotnikovi / razmišljanje ob protestih za in proti migrantom
• Kozara – monument
• Dan zmage nad fašizmom in nacizmom / 9. maj

Vendar se prebivalci Trsta in okolice niso dali. Dejansko so se odločili za mobilizacijo ljudskih množic proti fašizmu in rasizmu, ki je pustil krepak pečat na tem področju. In včeraj se je v Trstu zbralo več tisoč protifašistov, ki so pokazali, da jim ni vseeno za to, kar se sedaj dogaja v Italiji in da so sposobni stopiti skupaj, ko se kažejo obrisi nečesa, kar je pustilo dolgotrajne posledice tako v Italiji, kot v njeni bližini.

Po poročanju medijev se je v Trstu zbralo okoli 2000 neofašistov in preko 5000 protifašistov. Zanima me, kaj bi se zgodilo v Sloveniji, če bi prišlo do takšnega zborovanja?

V društvu TIGR so storili še korak naprej. Predsedniku Borutu Pahorju so predlagali, da opozori italijanskega državnega poglavarja o nevarnosti podžiganja sovraštva. Od slovenske diplomacije pa pričakujemo, da preko svojih predstavnikov v Bruslju, Rimu in Trstu sporoči italijanskim oblastem in vsej demokratični javnosti v Evropi , da shod novofašistov v Trstu žali čustva in tradicije odporništva, s tem pa tudi zanika vsebino celotne demokratične ureditve povojne Evrope.

No, Borut Pahor se je v svojem tipičnem slogu odzval na to in objavil na tviterju “svoj pogled” na to stvar. Namesto, da bi obsodil takšen shod in pokazal svoje stališče, ni premogel niti tega. Še enkrat je dokazal iz kakšnega testa je. In priznam, mene je sram …

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: pic.twitter.com/dCbBmOMN3H

— Borut Pahor (@BorutPahor) November 3, 2018

A #Trieste, più di 5mila persone sono scese in piazza, per il corteo “Liberiamoci dai fascismi!”. Una manifestazione pacifica e festosa, in opposizione al lugubre raduno di CasaPound che celebra in chiave nazionalistica la fine della Grande guerra

Foto di Francesco Franz#antifa pic.twitter.com/tYFx1ztGih

— Left (@LeftAvvenimenti) November 3, 2018

Primorski del Slovenije je dolga leta trpel pod fašizmom. Napoved jutrišnjega shoda skrajno desničarske organizacije v Trstu je sol na nikoli zaceljene rane primorskih Slovencev v matični domovini in zamejstvu. Fašizem je bil in je poosebljeno zlo, ki ne sme imeti podpore!

— Marjan Šarec (@sarecmarjan) November 2, 2018

Objava Ko v Trstu Italijani protestirajo proti zboru pripadnikov skrajnodesničarske stranke Casapound originalno objavljena na had blog.

Če vas pot zanese v Trst in če ste ljubitelj sladoleda, potem vam priporočam, da poskusite najboljši sladoled v Trstu – v Gelaterii Zampolli (Via Carlo Ghega, 10). Zanimivo je, da imajo tudi veganskega (in to veliko izbiro), kljub temu, da je v Italiji večina sladoledov narejena na osnovi mleka in jajc. Da, Italijani dodajo jajca sladoledu.

• Gelateria Dondoli / San Gimignano / najboljši sladoled na svetu
• Slackline na višini 150 metrov / Napoleonova pot nad Trstom
• Pizzerija Al Barattolo / Trst / pizza Marinara / veganska pizza
• Sprehod od Trsta do gradu Miramar – nasvet za nedeljski izlet

Če boste iskali po spletu informacije o najboljšem sladoledu v Trstu boste naleteli na različne lokale: Gelateria Grom, Gelateria Gangemi, Gelateria Crispini … Povsod imajo odličen sladoled, vendar meni osebno najbolj paše ravno ta iz Gelaterie Zampolli …

Priporočam mango in fondie čokolado. Mango je za razliko od sladoledov v Sloveniji precej manj sladek in ima precej drugačen okus. Fondie čokolada je pa pač nekaj, kar bi lahko jedel cel dan. Pa nisem ravno največji oboževalec sladoleda na svetu.

Objava Najboljši sladoled v Trstu / Gelateria Zampolli originalno objavljena na had blog.

International Street Food Parade v Trstu, ki poteka še danes, me je včeraj prepričal, da sem se spravil v avto in odpeljal do Trsta. Zanimalo me je, kako se tega lotijo Italijani in predvsem kakšna je njihova ponudba.

• Lars&Sven Burgers / Lars burger
• Odprta kuhna – vsak petek, Pogačarjev trg, Ljubljana
• Prefuku te bom, ker si peder

To, da sem stal na avtocesti, ker Dars popravlja ceste, je nevredno omembe. Ampak prihod v Trst je bil zanimiv – parkirišča ob pomolih, kjer ponavadi brez problema dobim parking, so bila polna. Zaprta v bistvu in kljub temu, da so vozila odhajala, novih niso puščali notri. Je pa vonj “pleskavic” bil na voljo že ob sami vožnji mimo Eataly, kjer je zraven samo dogajanje International Street Food Parade.

Druga stvar je bila glasni Italijani. No, to me niti ni tako presenetilo. Sam prostor, kjer se dogaja to je precej majhen. Je pa veliko miz in stolov in klopi, kjer se lahko v miru in dimu poje kupljeno hrano.

Sam sem bil precej razočaran. Nič veganskega. Ok. To nekako razumem. Ampak Street Food Parade niso samo burgerji in hotdogi in pašta. Ampak tukaj ni bilo preveč izbire – je pa bila na voljo grška hrana, veliko sladkarij, precej “beer truckov”, ki so očitno hit povsod.

Najbolj me je pritegnil ponudnik, ki je nudil emujevo, krokodilje in podobne eksotične vrste mesa. Ja. In ljudje so čakali v vrsti. Med vsemi ponudniki je bila največja vrsta pri našem Lars&Svenu. Dve vrsti sta se vili okoli njiju in ljudje so bili očitno zadovoljni, saj kolikor sem videl njihove nasmeške.

Definitivno je naša Odprta kuhna precej boljša in precej bolj kvalitetna. In ta vikend je v Ljubljani Pivo & Burger festival …

Objava Street Food Parade / Trst VS Odprta kuhna / Ljubljana originalno objavljena na had blog.

Slackline na višini 150 metrov? Zame, ki imam strah pred višino, je že gledanje in snemanje takšnega podviga povsem zadosti. Definitivno pa je slackline ob Napoleonovi poti nad Trstom in s pogledom na tržaški zaliv, ki se sredi januarja kopa v soncu nekaj čudovitega in privabi kup mimoidočih, da zadržujejo sapo, ko se je “akrobat” sprehajal po “gurtni”.

• Slackline – hoja nad oblaki v ritmu malih angelov
• Napoleonova cesta / strada Napoleonica / razgledna pešpot od obeliska na Openskem vrhu do Proseka

Slackline je razmeroma nov šport pri nas. V tujini že dlje časa, pri nas pa se je začel nekje okoli leta 2008. Prvič sem videl hojo po slacklineu leta 2009 in bil navdušen. Sem ga tudi preizkusil, vendar na višini pol metra. Na višino, kjer so včeraj hodili po slacklineu nad Trstom, pa me ne bi spravili živega.

“Vrvohodec” je privezan na “gurtno” z vrvjo, vendar je vseeno pogled na to precej strašen. Glede na moj strah pred višino. Ne, ne bi poskusil, hvala.

Kako torej zgleda takšen sprehod po par centimetrov široki “gurtni” in na višini 150 metrov?

Objava Slackline na višini 150 metrov / Napoleonova pot nad Trstom originalno objavljena na had blog.