Pred parimi dnevi sem ob pogledu skozi okno opazil nov billboard. “Plačilo vam je bilo vrnjeno. 143 € vas čaka. Za prejem skenirajte kodo in vnesite podatke svoje spletne banke.” In zraven je bila QR koda. Preprost oglas, ki ima odličen CTA in obljublja denar. Prelepo, da bi bilo res, kajne? Takšnih oglasov je na internetih ogromno. Vendar, pozor ..

• Pošta Slovenija #scam / ne odpirajte elektronskega sporočila z naslovom Vas paket caka na dostavo! Stevilka za sledenje: SI / 2938456
• Uniči žebeljne glive / proti glivah / kaj je to? Spam!
• Ambush marketing in Giro d’Italia / Burek Olimpija – desetka / Hotel Kotnik – fail

Ni vedno vse tako, kot bi naj bilo. Tale oglas sicer nima nobenih “slabih namenov,” in če poskenirate QR kodo – pridete na spletno stran pazi.se, ki je namenjena ozaveščanju uporabnikov pred spletnimi prevarami (phishing, lažni krediti, ljubezenske prevare, nigerijske prevare, smishing, …) in ga izvajajo članice Združenja bank Slovenije, banke in hranilnice.

Kot že omenjeno v naslovu. Ideja je vrhunska in zgolj upam, da imajo “števec” poskenirah QR kod, ker rezultati morajo biti zanimivi.

Ali pa takšni “scami” (tale oglas sicer ni scam, da me ne bo kdo napačno razumel) delujejo samo na internetu, kjer ljudje verjamejo, da jim bo nekdo podaril ogromno denarja, da podjetja podarjajo avtomobile, če bodo “lajkali” objave in podobne “prakse,” ki se na koncu izkažejo, da ne pijejo vode oz. da niso resnične.

Objava Pazi.se / billboard s QR kodo, ki ima smisel originalno objavljena na had blog.

Bela embalaža. Preprosta ideja, ki jo je pred dvema letoma na trg plasiral Mercator, ko je predstavil belo embalažo za izbrane izdelke Argete, Pinga, Plazme in Medexovih prehranskih dopolnil. Očitno tako dobra ideja, da jo je dve leti kasneje kopiral tudi Hofer in predstavil kokošjo pašteto Ferdo v beli embalaži! Vse ok in prav, ampak hudiča, a greš res delat belo embalažo za pašteto, če je to pred leti naredil že Mercator?

• Namesto da bi se Dars ukvarjal s pretočnostjo prometa, se ukvarja z napisi na totemih
• Logotip slovenskega predsedovanja Svetu EU je navadno skropucalo nevredno naziva logotip
• Spremenjena celostna grafična podoba Vlade Republike Slovenije / Kdo je tu nor?
• Ali “zvezdniki” plačujejo medijem, da pišejo o njih?
• Nekoč smo stali pred izvozom Črnuče na avtocesti, sedaj že v Blagovici

Ideja o beli embalaži se mi je vedno zdela zanimiva. Bela embalaža je drugačna od vseh tistih barvitih embalaž, ki so na trgovskih policah in s svojimi barvnimi odteneki “kričijo” vzemi mene. Pa vendar ni bil edini smisel bele embalaže to, da bi manj izstopala. Osnovna ideja bele embalaže je, da jo lahko vsak po svoje barva, reciklira in z njo ustvarja.

V bistvu bi morala biti vsa embalaža takšna, ampak to je že drugo tema, ki se je zdajle ne bom dotikal.

Spodaj je primer Mercatorjeve bele embalaže, ki je v uporabi za izdelke Lumpi. In malce pod njo tudi Hoferjeva bela embalaža za pašteto Ferdo.

Naključje? Glede na odmevnost bele embalaže Mercatorja in na vse pozitivne odzive in nagrade .. Ne vem, no. Men ne deluje kot naključje. Je pa res, da se dobre ideje “splača” kopirat, kajne?

Objava Bela embalaža v Sloveniji / prvi jo je uvedel Mercator, dve leti kasneje tudi Hofer originalno objavljena na had blog.

Nizozemci so predstavili zelo kreativno rešitev za voznike, ki vozijo prehitro. Njihova cesta namreč ob pravilni hitrosti “zapoje”. Da, prav ste prebrali – pri nas imate na večini cest občutek, da bo razpadel vaš avto, ker so ceste neurejene, Nizozemci pa lahko uživajo ob zvoku, ki ga povzroča vožnja s pravilno hitrostjo.

• “Kreativni naslovi” / clickbait naslovi na spletnih straneh medijev #fakeshit
• Frizerski saloni in njihova kreativnost / uredništvo pričesk, dresura frizure, nežnovanje las
• Smart – Traffic Lights – kreativno igračkanje
• OK Go – kreativnost glasbenih videospotov

Ideja je dokaj preprosta, zgolj realizacija je potrebna. In verjetno je že marsikdo ugotovil, da so črte med pasovi na naših avtocestah “performirane” in povzročajo zvok – mene ta zvok spominja na vzlet letala.

Nizozemci pa so to nadgradili in vozniki, ki vozijo s predpisano hitrostjo 60 km/h lahko poslušajo glasbo – seveda jih na to pred tem opozorijo na cesti narisani znaki in potem se prične glasba.

Seveda niti pod razno ne upam pomisliti, da bi lahko kaj takšnega #darsovci ustvarili v Sloveniji …

p.s.: tole ni rešitev za ceste, ki potekajo v naseljih, saj pride do kakofonije in vse skupaj postane precej nadležno.

Incredibly creative road in the Netherlands where hitting the right speed (60 kph/40 mph limit) will produce the correct key – and the road will “sing”… pic.twitter.com/4TG9s7bAwV

— Rex Chapman🏇🏼 (@RexChapman) January 4, 2020

Objava Ideja za naše ceste in avtoceste / cesta “zapoje”, ko se voznik drži omejitve hitrosti originalno objavljena na had blog.

Telekom je pred dnevi predstavil smartbox NEO. Kakšen mesec pred tem je Telemach predstavil svoj smartbox z imenom EON. Sedaj samo še čakam trenutek, da svoj smartbox predstavita A1 – upam, da se bo imenoval ONE in T2, ki ga lahko poimenuje ENO.

• NEO / NEO Smartbox / www.neo.io / Telekom Slovenije predstavil Neo – platformo za pametno življenje
• Življenje kot nekoč / ko crknejo Telemach, EVJ Elektroprom, Elektro Energija in A1
• Najbolj iskane ključne besede v letu 2018 / kaj smo Slovenci iskali na Googlu v letu 2018

Tri črke (E, O, N) in precej različnih možnosti brandiranja smartboxa. Očitno so bile te tri črke najbolj uporabne črke pri velikih projektih v Sloveniji – kajti ta dva projekta sta precej bolj obširna, ker v bistvu ne gre samo za smartbox, ampak za platformo, ki je zadaj.

Povsem nepomembno je kdo je bil prvi na trgu, saj ponavadi pri takšnih projektih ime izberejo že dolgo pred samo predstavitvijo. Glede na to, da razvoj takšnih projektov traja precej časa se lahko tudi zgodi, da “marketingarji” razmišljajo precej podobno – tako dobimo EON in NEO in povsem logično bi bilo, če bi se A1 odločil za ONE in T2 za ENO ali pa NOE.

Če vam je bila objava všeč, potem se lahko naročite na moj YouTube kanal, “všečkate” Facebook stran, ali pa mi sledite na Twitterju.

Objava Telekom NEO / Telemach EON / A1 ONE / T2 ENO originalno objavljena na had blog.

Lansko leto sem se spraševal, če zgodbe res prodajajo? Glede na to, da je “content marketing” poleg “inbound marketinga” zadnja leta trend med “buzzwordi” v Sloveniji, bi verjetno marsikdo dal roko v ogenj, da to pa “zaprmej” drži. In nekatera podjetja zelo dobro živijo od tega – na srečo sem imel v življenju precej stikov tako z naročniki kot agencijami, ki so verjeli, da bodo zgodbe spremenile njihov svet.

• Vsebina, vsebina in vsebina / content marketing
• Ali zgodbe prodajajo / ali dobre zgodbe preživijo
• Facebook in fake zgodbe / kako preprosto se manipulira z ljudmi v letu 2016

Če se vrnem par let nazaj, ko je bil Facebook na pohodu, so vsi verjeli v isto zgodbo – Facebook je tisto orodje, ki bo dvignilo posel v nebo. Ali se je to zgodilo, bi morala povedati podjetja sama, predvsem tista, ki so vložila neskončno velike zneske denarja v promocijo in zbiranje “lajkov” na Facebooku. Niti ne dvomim, da je marsikomu uspelo tudi s pomočjo Facebooka in ostalih komunikacijskih kanalov spremeniti dojemanje blagovne znamke s strani potrošnikov – vendar so še vedno nagovarjali že prepričan. Vse ostale so večinoma pozabili. In če se zavedamo, da je zunaj velik “pool” neprepričanih, bi bilo precej bolj smiselno se ukvarjati z njimi.

Kozmična sila nas vrže v leto 2016, ko Facebook spreminja algoritme in posledično se “organski doseg” objav na Facebooku zmanjša. Zmanjša se število konverzij, predvsem pa se zmanjša interes ljudi, ki že pet in več let konzumirajo “enako sranje”. Content – beseda, ki bo rešila svet.

• Kaj je influencer marketing?
• Kako razumeti mlade / koga bodo nagovarjali oglaševalci čez 5 let?
• Rok trajanja informacije v sedanjosti…
• Kaj je dark social / temni del družbenih omrežij

Vsi postanejo “content creatorji”, “content curation” se odlično prodaja. Dobimo vsebine in dobimo nove poslovne modele – pisanje vsebin postane trend. Ljudje so navdušeni. No, ne pretirano, saj če pogledamo malce izven okvirjev – vsebine so obstajale že od nekdaj. In ljudje so jih konzumirali – mediji delajo točno to že od začetka svojega obstoja.

Pa res zaupamo zgodbam? Ali res zaupamo tekstu na spletnem mestu, ki ima vmes dva “CTA” gumbka? Mogoče. Mogoče pa tudi ne, saj ljudje vseeno nismo več tako butasti. Dasiravno razcvet “fake newsov” ne govori v prid moji tezi, pa se mi vseeno dozdeva, da smo ljudje vseeno postali malce bolj skeptični do vsega.

Sedaj, po uvodu, pridem do bistva tega zapisa. Najlažje bo to prikazati plastično. Preprosto vprašanje. Komu bolj verjamete?

• blagovni znamki, ki z vami komunicira preko različnih komunikacijskih kanalov – pa vendar je zadaj dobro premišljena in s precej sredstvi postavljena oglaševalska akcija
• kolegu / znancu / “vplivnežu”, ki govori zgodbo o blagovni znamki

Sam se nagibam k drugi alineji in v bistvu je povsem vseeno, če je to plačano, če je zgodba iskrena in ni zaigrana – recimo primer bi bil, če bi nekdo hvalil Adidas, v resnici pa bi prisegal na Nike. Takšne stvari se precej hitro odkrijejo in potem ni več poti nazaj.

Če smo pred leti verjeli, da so zgodbe dovolj, se sedaj vse skupaj transformira v smer, da zgodbe brez pravih pripovedovalcev niso več vredne piškavega groša. Naročniki se bodo tega začeli zavedati takrat, ko bo vse skupaj že prepozno in bo prišel kakšen nov trend – sedaj smo v trendu “influencerjev”, vendar pozor – tudi influencerji brez zgodb ne pridonesejo ničesar k celotni sliki, ki jo želi podjetje narisati.

Rešitev? Poiščite relevantne ljudi, ki bodo z vami skupaj razmišljali o vašem “brandu”, predvsem pa, ki bodo empatični do njega. Z njimi boste lahko delali dobre stvari, ki jih bodo potrošniki tudi razumeli, predvsem pa se bo spet povrnilo zaupanje potrošnikov v vašo blagovno znamko, storitev, ali pa produkt.

Objava Zgodbe prodajajo – če jih govorijo pravi ljudje originalno objavljena na had blog.

Tudi letos je Valicon predstavil lestvico TOP25 REGIONAL BRANDS. Rezultati za 2016 so – na prvem mestu je Milka izgubila dosedanji primat in je najbolj prepoznavna blagovna znamka postala Coca Cola. Na tretjem mestu pa je Vegeto zamenjala Podravka. V Sloveniji je najbolj prepoznavna blagovna znamka še vedno BarCaffe, na drugem mestu ji sledi Coca Cola in na tretjem Cedevita.

• Valicon / število uporabnikov Facebooka, Twitterja, Snapchata v Sloveniji / doseg in uporaba družbenih omrežij
• Miro Cerar na Snapchatu / drmirocerar / mu to svetuje izraelski strateg Eisin Asaf
• Zmagovalka Pesmi Evrovizije 2016 Jamala – 1944 / Ukrajina in Andraž Zorko analiza na Twitterju
• Če nimaš otrok, potem ne štekaš / Facebook komunikacija v letu 2016

Kaj so letošnji poudarki iz lestvice?

• Coca-Cola je prevzela prvo mesto po dolgih letih »vladanja« Milke na tem položaju. Zanimivo pa se Coca-Cola ne pojavlja kot številka ena niti na enem od petih trgov, ki tvorijo TOP25 razvrstitev. Je pa zato na drugem mestu na vseh trgih, razen v Makedoniji, kjer je tretja.
• Chipsy, kot izvorno srbska znamka čipsov, je izboljšala svoj položaj v Sloveniji in na Hrvaškem, zato krepi svoj regionalni uspeh. Rezultat je največji skok med vsemi izmerjenimi znamkami iz položaja štev. 26, na položaj štev. 13.
• Še eni znamki je uspel velik skok in sicer Colgate zobni pasti. Lani še na 21. mestu, letos že skoraj med deseterico najmočnejših, na 11.mestu.
• Skoraj polovico TOP25 znamk predstavljajo znamke regionalnega izvora. Lani je bil rezultat 15:10 za globalne znamke, letos je rezultat že precej bolj izenačen in sicer 13:12 za globalne znamke.

Zanimive zgodbe po državah:

• Donat Mg je vstopil v top 10 v Sloveniji. To je prvič, da se je v katerikoli državi v top 10 razrstitev uvrstila t.i. premium znamka, kar Donat Mg v kategoriji mineralnih vod dejansko je. Barcaffe sicer ostaja številka ena v Sloveniji. Čeprav je na lestvici v Sloveniji le en novinec, Donat Mg na desetem mestu, pa so se posamezne uvrstitve precej premešale. Največji skok je uspel Cedeviti, iz devetega na tretje mesto, ter Fructalu, iz osmega na četrto – lastniki iz Srbije torej vračajo nekoč eno od najbolj uspešnih in hkrati uglednih slovenskih znamk pod sam vrh lestvice najmočnejših znamk široke potrošnje v Sloveniji. Sedem od desetih znamk na lestvici top 10 je izvorno slovenskih, ena je hrvaška in dve globalni. Slovenija je med vsemi državami edina, ki ima med prvih deset znamk uvrščeni dve znamki mineralnih vod, Radensko in Donat Mg.
• HRVAŠKA. Jana ostaja vodilna na hrvaškem trgu kot edina znamka ustekleničene vode, ki je hkrati zastopana tudi v razvrstitvi TOP25 regionalnih znamk. Domaćica je novinec med top 10.
• SRBIJA. Moja Kravica je edina znamka v regiji, ki je v kateri od lokalnih top 10 razvrstitev zastopana z dvema kategorijama. Tako Moja Kravica mleko kot Moja Kravica jogurt sta med top 10 v Srbiji.
• BOSNA IN HERCEGOVINA. Dve regionalni znamki sta vstopili v top 10 ravrstitev Chipsy in Pardon. Argeta ostaja lokalni vodja.
• MAKEDONIJA. Eden izmed najbolj opaznih skokov v top 10 razvrstitev, glede na vseh pet lokalnih razvrstitev, je uspel Colgate zobni pasti, v tej državi se je uvrstila na visoko četrto mesto.

Več informacij…

Objava Lestvica TOP25 REGIONAL BRANDS 2016 v regiji 2016: Coca-Cola, Milka, Cedevita originalno objavljena na had blog.

Pred leti, ko so si družbeni mediji šele utirali pot do javnosti, je bilo veliko pomislekov in strahov o tem, kaj vse nam prinašajo družbena omrežja. Vse skupaj je bilo zavito v tančico skrivnosti, predvsem pa je vse skupaj baziralo na predvidevanjih in primerih prakse iz tujine. Strahov o tem, kako lahko “negativne” informacije na družbenih omrežjih uničijo podjetje, je bilo veliko.

• Vsebina, vsebina in vsebina / content marketing
• Kaj je influencer marketing?
• Kaj je dark social / temni del družbenih omrežij

Podjetja so kovala strategije, kako se obnašati, ko pride do kakšnega neljubega dogodka, agencije so služile denar, ker so jim pri tem pomagale. Vse je bilo novo in uporabniki družbenih omrežij smo bili v vrtincu vsega in smo lahko opazovali arhitektonske spremembe v načinu komuniciranja, predvsem pa v odnosu med deležniki na družbenih omrežjih.

Če je bila nekoč novica, ki je bila zapisana v tiskanem mediju, lahko usodna za karkoli in kogarkoli, je v sedanjosti vse skupaj drugače.

Na novico v tiskanem mediju je bilo mogoče napisati demanti, vendar je bil ta objavljen veliko kasneje, kot je to mogoče storiti sedaj, ko so vse informacije hipne. Včasih so imele informacije daljši razpolovni čas – informacije so trajale dlje časa, ni se dalo takoj preveriti dejstev in ljudje smo večinoma verjeli vsemu, kar je bilo objavljeno.

Sedanjost je drugačna. Informacije imajo rok trajanja natanko en dan – mogoče v kakšnem primeru se lahko to podaljša, ampak le redki so takšni primeri. In če v tistem dnevu pametno odigraš igro, kljub negativnim odzivom na družbenih omrežjih povezanih z vašim podjetjem, potem je večino dela že opravljenega.

Če skrajšam muke z branjem. Informacije, ki so sedaj prisotne imajo zelo omejen rok trajanja. V bistvu je v tistem trenutku, ko je informacija objavljena, že na pol pozabljena. Če se je včasih dalo z informacijami manipulirati in delati “spoofe”, je sedaj vse skupaj precej bolj zakomplicirano, predvsem pa smo uporabniki postali precej bolj zahtevni.

Če so se nekoč podjetja bala, da bodo slabe novice o njihovem podjetju v javnosti povzročila njihovi znamki škodo, je sedaj negativna novica tista, ki privlači množice, predvsem pa je to najcenejši oglas, ki ima velik doseg, vendar na žalost je kratkotrajen in ga je potrebno v tistem času maksimalno izkoristiti. Ne, ni vsaka negativna novica, ali informacija resnično negativna. In tudi če je neka informacija negativna, se lahko na koncu izkaže, da je bila zelo pozitivna – vsaj v smislu izplena. In v končni fazi gre za izplen, mar ne?

Objava Rok trajanja informacije v sedanjosti… originalno objavljena na had blog.

Influencer marketing je v zadnjem času precej pogosto uporabljena besedna zveza na sončni strani Alp. Podjetja in agencije, ki so ugotovile, da social media marketing ne deluje več tako, kot je deloval pred leti, so našle nov način kako ljudem približati svoje vsebine, produkte, storitve – s pomočjo influencerjev (vplivnežev), ki so že prepoznavni in jim ljudje zaupajo.

• Odjebite
• Kaj je dark social / temni del družbenih omrežij
• Vsebina, vsebina in vsebina / content marketing
• Destination marketing in travel bloggers

Ljudje pri fazi odločanja za nakup najbolj zaupajo svojim prijateljem in kolegom. Bolj, kot oglasom in “fake testemonialom”, ki so še vedno obvezni del vsakega prodajnega spletnega mesta. Kot da bi ljudje res še vedno brali izmišljene zgodbice in verjeli vsemu, kar marketingarji zapišejo na spletno mesto. Precej boljše se odrežejo ocene izdelkov, ali storitev na za to primernih platformah, ampak pri sem smo pri nas še krepko za časom.

Kaj je influencer marketing?

“Vplivneži”, ki pokrivajo določene tematike (blogerji, športniki, znane osebnosti, itd..) in so pri tem pristni imajo ponavadi precej sledilcev, bralcev in oboževalcev. Z njimi se ljudje precej bolj poistovetijo, kot pa se poistovetijo z ljudmi iz oglasov, ali pa s “stock fotografijami”, ki so objavljene na spletnem mestu. Influencerji imajo svoje kanale preko katerih komunicirajo in če jih znajo marketingarijo pravilno preproznati in jim pri tem dati možnost, da so sami kreativni, so takšne akcije lahko precej bolj uspešne, kot pa neskončno lajkov na Facebooku.

Influencer marketing je v bistvu kreairanje vsebin preko svojih influencerjev – za blagovne znamke, za storitve, za izdelke. Te vsebine so lahko različni testi, omembe znamk, fotografije ali kakšen drug material, ki jih influencerji objavljajo na svojih družbenih omrežjih, ali na svojih medijih.

Earned in paid influencer marketing?

Obstajata dva načina. V Sloveniji bi se vsi radi posluževali prvega načina, v svetu pa je drugi način veliko bolj v uporabi. Earned pomeni, da si z blagovno znamko v dobrnih odnosih. Da ne dobiš direktnega plačila za svoje objave (lahko bi tudi rekli, da si “ambasador” znamke, ki ji pomagaš s svojimi objavami). Na drugi strani pa je paid influencer marketing, kjer si plačan za to, kar narediš za blagovno znamko – cena je seveda odvisna od “reacha” in predvsem od tržne niše. Prav tako pa je pomembna tudi prepoznavnost.

Pomembni gradniki influencer marketinga?

V svetu obstajajo trije pomembni gradniki, s katerimi podjetja, ki upravljajo z vplivneži tudi operirajo in na podlagi tega tudi določijo zneske, ki jih namenjajo influencerjem:

• doseg / vplivneži imajo svoje kanale, preko katerih lahko dosežejo veliko število potrošnikov. To so lahko njihovi social media kanali, blogi, ali karkoli drugega, kjer so oni prepoznani..
• originalna vsebina / vplivneži kreirajo vsebine, ki so merodajne, predvsem pa efektivne za blagovne znamke
• zaupanje potrošnikov / ker imajo vplivneži za seboj uporabnike, ki jim zaupajo, potem smo pri začetku tega zapisa – ljudje zaupamo prijateljem in znancem

Primeri influencer marketinga?

Zadnje čase je vse več želja in pričakovanj na tem področju tudi v Sloveniji. Podjetja so ugotovila, da so zmetala precej denarja v oglaševanje na Facebooku in da se ni zgodilo to, kar so pričakovali. Sedaj odkrivajo influencer marketing in vsaka akcija ima še del denarja namenjen za to. Kako to zgleda v tujini in pri nas?

• Kim Kardashian objavi fotografijo “produkta” na Instagramu – za to je mastno plačana, saj je njen doseg enormen. Pri nas fashion blogerka dobi izdelek in potem podjetje pričakuje par objav tega izdelak na njenih družbenih omrežjih – brez plačila seveda.
• Casey Neistat dobi na test 4 drone, ki mu ostanejo in za to dobi tudi plačilo, da jih bo testiral. Pri nas pa dobiš na test kremo in potem moraš pisati o njej na dolgo in široko. Seveda moraš s kremo zapopasti vse kanale, ki jih obvladuješ, ker se to pričakuje.

Kdo so influencerji v Sloveniji?

Vprašanje za milijon dolarjev. Veliko jih je. Ampak po drugi strani pa jih skoraj ni. Nihče v Sloveniji nima takšnega dosega, kot ga imajo influencerji v tujini. Nihče nima toliko sledilcev, kot jih imajo tujci. Pa vendar je precej vplivnežev v Sloveniji, ki jim ljudje verjamejo in zaupajo o tem, kar pišejo. Pri nas so vplivneži bolj nišni in temu primerni so njihovi dosegi. Kar je razumljivo glede ekonomije obsega. In tudi s temi vplivneži se da delati dobre akcije. En tak primer sta Pici in Pero, ki sta v zadnjem času postala močno popularna, kljub temu, da se gibljeta po črti zakona.

Kako do influencerjev?

Beseda ni konj! Če imate na “piki” nekoga, ki bi vam lahko pomagal pri promociji, ali pa dosegu novih potencialnih kupcev, potem si vzemite čas in raziščite kaj o tej osebi – kaj rada počne, kako se prehranjuje, kakšno je njeno mnenje o vašem podjetju (če ga je slučajno že kje omenila). Predvsem pa poskušajte imeti s takšno osebo odprt odnos – partnerski odnos. Veliko boljše, kot pa če boste imeli z njo zgolj poslovni odnos. Poslušajte jo, ker ve o svojih sledilcih in bralcih več, kot pa si mislite in vam lahko da kup kvalitetnih informacij, ki jih ne poznate. Predvsem pa bodite iskreni z njo.

Influencer marketing je nekaj, kar se vse bolj pojavlja tudi v Sloveniji. Nekatera podjetja to svojim naročnikom že dlje časa predstavljajo, ampak pri nas stvari potekajo precej počasi. In če so na začetku bili influencerji nagrajeni s produkti, se sedaj spreminja tudi to. Seveda pa so zneski precej odvisni od dosega, pristnosti, predvsem pa sposobnosti kreiranja različnih vsebin, ki so vezane na blagovne znamke.

Shane Barker Influencer Marketing

Objava Kaj je influencer marketing? originalno objavljena na had blog.

Dark social se sliši precej misteriozno, kajne? Kaj sploh je dark social / temni del družbenih omrežij, kot sem nekje pred časom že prebral, da se pri nas prevaja? Ali ima dark social kakšno vezo z dark webom? Odgovori vas bodo povsem presenetili, saj je dark social nekaj, kar od nekdaj uporabljate, samo večina ni nikoli uporabljala tega izraza!

• Vsebina, vsebina in vsebina / content marketing
• Destination marketing in travel bloggers
• Interneti, kot so nekoč bili
• Verjamete v zgodbe? Res zgodbe prodajajo?

Leta 2012 je Alexis C. Madrigal v The Atlanticu objavil članek Dark Social: We Have the Whole History of the Web Wrong, kjer se je prvi dotaknil pojma dark social. In dark social ne predstavlja nobene povezave s “silk road“, ali kakšnimi drugimi pojmi, ki ste jih verjetno slišali v zadnjih letih.

Kaj je torej dark social?

Če želimo prodajati na spletnem mestu, potrebujemo napotitelje, ki nam na naše spletno mesto pripeljejo obiskovalce. To lahko storimo na precej načinov – organsko preko Googla (iskanje), oglaševanje na različnih platformah, družbena omrežja (kjer točno vidimo, kaj se dogaja), druge spletne strani, ki nam generirajo “traffic”. Skozi leta se napotitelji spreminjajo in zadnja leta je večina stavila ravno na družbena omrežja. Seveda se vsi ti napotitelji lahko merijo / beležijo z različnimi analitičnimi programi (Google Analytics recimo). Prav tako imamo možnost, da vsaki povezavi dodamo UTM kodo, jo krajšamo z bit.lyem in podobno – vse podatke potem lahko analitično obdelujemo in delamo projekcije.

Ne, dark social ni to zgoraj opisano, ampak je ravno to, kar v večini primerov ne moremo meriti, kar ne predstavlja otipljivega napotitelja. Ljudje, ki delijo takšne vsebine si ne želijo biti izpostavljeni in to ne počnejo preko Twitterja, Facebooka in vseh ostalih pritiklin, kjer je komunikacija 1 : mnogim. Dark social predstavlja komunikacijo 1 : 1.

Sedaj je verjetno malce bolj jasno, kaj je dark social, ampak še par plastičnih primerov:

• kolegu pošljete elektronsko sporočilo z URLjem https://www.had.si/blog/ – v tem primeru bo GA zaznala obisk, ko bo kolega kliknil na povezavo, vendar ne bo direktnega napotitelja, kjer bi lahko merili konverzijo in vse ostalo, kar lahko merimo
• preko Whatsappa kolegici pošljete povezavo do super duper oblekce – zgodi se isto, kot v prejšnjem primeru
• na Facebook Messengerju se dopisujete s punco in ji pošljete link do norega koncerta. Jeap, podobna zgodba

Dark social ni bav bav

Dark social ni nekaj, česar bi se morali bati. Je pa res, da je vse, kar se dogaja na njem težko meriti in posledično imajo marketing strokovnjaki s tem precej velike probleme, ker ne morejo izmeriti ROI, ker ne morejo delati user flowa in vseh podobnih pritiklin, ki se uporabljajo v zadnjih letih in s katerimi se ukvarjajo marketing guruji po celem svetu.

Mlajše generacije ne uporabljajo Facebooka, kot ga uporabljamo mi. Njihov koncept Facebooka je precej drugačen, kot je naš – ne delijo javno stvari, ampak komunicirajo preko Messengerja, Whatsappa, Viberja, ali pa direktno preko SMS sporočil. Komunikacijski kanali na katere nimamo vpliva in ki jih ne moremo meriti na način, kot lahko merimo vse ostale.

Se zavedajo tega tisti, ki planirajo komunikacijo na družbenih omrežjih? Je za te ljudi tudi predviden kos oglaševalske pogače? Seveda ne. Ker “ne obstajajo” in se jih ne da meriti, potem se ni treba ukvarjati z njimi. Pa vendar je SMS marketing še kako uspešen – sicer ne pri nas, ampak v tujini.

Kako se dark sociala lotevajo v tujini?

V Sloveniji se zadnje čase veliko dogaja na influencer marketingu. Tistim, ki imajo par 10.000 sledilcev na Instagramu se plačuje objave. Tistim, ki so uspešni na YouTubeu se pošilja izdelke  in podobno. Investira se v tiste, ki imajo nekakšne rezultate. Kljub temu, da takšne akcije ponavadi nimajo nobenega vpliva na ROI, še vedno strokovnjaki verjamejo v to, da se s takšnimi principi lahko naredi največ. Saj bi napisal besedo na b…, pa bom raje zadržal to zase.

Ali je boljše, da neko sporočilo razširi nekdo, ki ima milijon sledilcev? Ali da to naredi 500 influencerjev preko dark sociala, ki imajo samo po 2000 sledilcev? Glede na to, da zadnja leta poslušamo, da se ljudje lažje povežemo z blagovnimi znamkami, če nam jih priporočijo prijatelji – je odgovor na dlani.

• Everything You Need To Know About Dark Social
•  Dark Social: We Have the Whole History of the Web Wrong

In točno to že počnejo podjetja v tujini – Adidas (vir) to počne z mlajšimi generacijami, kajti njih je, kot sem že omenil zgoraj, težje razumeti in predvsem je njihov način komuniciranja drugačen. Oni niso ekstrovertirani in morajo, kot mi, vse deliti javno, ampak delijo na svoj način. Preko svojih komunikacijskih kanalov. In Adidas ugotavlja, da se preko 70% napotiteljiv zgodi na takšen način! No, pri Adidasu so se lotili tega precej resno – vzpostavili so Tango Squad, ki bo namenjen ravno temu – da influencerjem ponujajo ekskluzivne vsebine in dostop do informacij, ki jih drugi nimajo in potem to mladi delijo s svojimi vrstniki in vse skupaj odlično deluje.

Dark social v Sloveniji?

Mi smo še vedno pri Facebook delavnicah, iskanju influencerjev in pošiljanju sporočil za javnost. Namesto, da bi se podjetja, ki targetirajo mlajšo populacijo dejansko pozanimala kaj deluje v njihovem svetu in to tudi izkoristila, se vsi raje “šlepajo” na obstoječe komunikacijske kanale, ki pa so samo še sebi namen.

Objava Kaj je dark social / temni del družbenih omrežij originalno objavljena na had blog.

Mercator Šiška danes odpira svojo prenovljeno trgovino. Ja, včeraj sem bil na otvoritvi in ugotovil, da se precej približuje trgovini, ki bi si jo jaz želel – preprosto, z veliko zelenjavno “tržnico”, predvsem pa pregledno in zelo pametno postavljeno. Mercator v Šiški mi je všeč. Ampak..

• Zakaj so ponoči prazna parkirišča pred trgovinami Mercator, Spar, Hofer, Lidl, Tuš?
• V Mercator po pivo / PivoFest
• Mercator je prodan Agrokorju
• Mercator oglas na naslovnici Dela, Večera, Dnevnika / #topshit

Par dni pred otvoritvijo (ki bo uradno danes) je družbena omrežja preplavila fotografija citylight oglasa, ki je bil narejen na pol. No, v bistvu je bil narejen do konca, vendar je imel kup napak. Hrvaški tekst, manjkale so črke.. Nekaj, na kar ne bi bil nihče ponosen. Predvsem pa je bil ta oglas takšen, da so se vsi nad njim zgražali.

#mercator resno #oglas pic.twitter.com/T7dSrFrPNL

— Gregor Hribar (@Gregorh1) July 19, 2016

Jaz se ne bom spraševal ali je bil ta oglas “fake” in namenjen “PR stuntu” ali pa je bil resnično skropucalo, ki ga je nekdo poslal v tisk – ker je bilo toliko permutacij vmes, da je pač nekdo izbral napačno datoteko.

Dejstvo je, da je oglas s toliko napakami dosegel svoj cilj. Vsi so govorili o njem. V nasprotnem primeru ne bi nihče opazil tega oglasa v poplavi vseh ostalih. Predvsem pa se o tej otvoritvi ne bi niti govorilo. Ko podjetje da na tehtnico – par ljudi, ki zaradi tega oglasa ne bodo več odšli v Mercator in brezplačno promocijo, ki jo je težko kupiti za “ornk” denar, potem verjetno prevlada slednje. V tem primeru je Mercator imel naslednji dan zamenjane citylight oglase in svet se je mirno vrtel naprej.

Tale primer je dejansko odraz stanja v Sloveniji na področju oglaševanja. Samo provokacija, ali pa užalitev ciljne populacije pripelje do odziva – odziva na družbenih omrežjih, odziva v resnih medijih. Vse ostale zgodbe gredo mimo nase. Ali to pomeni, da nas čaka obdobje takšnega marketinga v prihodnosti? Upam, da ne. Ampak vsake toliko časa pa je prav prijetno doživeti kakšno takšno akcijo in branje vseh negativnih komentarjev, ki se zgražajo nad tem!

Če za tem stoji agencija – kapo dol. Če se je to Mercatorju dejansko zgodilo (informacije o tem verjetno ne bodo nikoli jasne), pa je bila njihova stoična drža odlična in so super rešili zadevo.

Mercator Šiška je odprt in zanimiv. Predvsem pa zelo sodoben. In lep.

Objava Na kaj sploh ljudje še reagiramo / primer Mercator Šiška in citylight oglas originalno objavljena na had blog.