Če si normalna oseba, se pekočim omakam izogneš. Če si malo mazohist, jih zbiraš. Če pa si jaz, potem poskusiš nekaj, kar se imenuje Doomed by Hellfire in se pohvali z brutalnimi 2.760.000 Scovilli. Ena izmed najbolj pekočih omak brez umetnih čili ekstraktov na svetu. To ni omaka. To je opozorilo. To je instant karma v steklenički. In ja, seveda sem jo moral preizkusiti.

• Hiša Denk / Zg. Kungota / ena Michelinova zvezdica, chef Gregor Vračko in njihov veganski meni
• Casa Perbellini 12 Apostoli / Verona / tri Michelinove zvezdice, chef Giancarlo Perbellini in njihov veganski meni
• Osem let se že prehranjujem vegansko in še vedno sem navdušen, da sem se odločil za to

Prvi vtis? Steklenička izgleda, kot da si jo nekdo izmislil za resničnostni šov “Kako hitro lahko obžaluješ svoje odločitve?”.
Vsebina je gosta, temna, verjetno podobna koncentratu Luciferjevega potu. Vonj je precej močan in agresiven, kar bi verjetno marsikoga odvrnilo od konzumacije vsebine. Podobno je tistemu trenutku v horor filmu, ko veš, da bo nekdo umrl, ampak nihče še ne kriči.

Na konico žličke dam količino, ki bi jo normalen človek pozabil obrisati. Jaz pa to pojem. Najprej se ne zgodi nič. Čez par sekund pa se nič spremeni v vse. Omaka zadene živčni sistem in ne čutiš jezika. Peče. Gori. Znoj. Solze. Eksistencialna vprašanja. Kratek pregled življenja. Minimalen občutek, da izgubljam sluh. Na tej točki čutiš samo še ogenj in obžalovanje. Je dobra? Ne vem. Moji brbončice so takrat že podpisale odpoved.

Ampak ni slabo. Ko gre vse to mimo, ponoviš vajo in pekoč občutek je precej manjši. Lahko razločiš okuse habanero in trinidat scorpionov. Po približno 15 minutah je ravnovesje v telesu nazaj in pekoči občutek več ni prisoten. Lahko ponoviš vajo.

Če imaš rad peklensko pekočo hrano, potem je to ena izmed omak, ki jo enostavno moraš poskusiti. Ni za vsakodnevno uporabo, ni za pico, ni za burgerje… razen če sovražiš samega sebe ali se pripravljaš na tekmovanje v neumnosti. Ščepec te omake zlahka uniči lonec vsake jedi. Ena kapljica ustvari dogodek, o katerem se bo govorilo še dolgo časa, če bo sploh še kdo želel govoriti s teboj.

Ali jo priporočam? Če si normalen: ne. Če si pekoči entuziast: absolutno, ampak bodi pripravljen na posledice. Če si influencer: posnemi reakcijo, lajki bodo deževali. Če si jaz: itak da boš poskusil še enkrat, ker včasih mora moški storiti, kar mora moški storiti.

Doomed by Hellfire ni omaka. To je izkušnja. To je vstopnica za klub norcev, ki verjamejo, da je chili kulinarika šport. Kot da odpreš vrata peklu, ki je vroč in predvsem peko. Ampak ga je potrebno preizkusiti. Ne enkrat, večkrat.

Peklensko priporočam. Na lastno odgovornost.

Objava Doomed by Hellfire / najbolj pekoča omaka s 2.760.000 Scovilli in zakaj mi je tega treba originalno objavljena na had blog.

Zadnje čase se pojavlja vse več ponarejenih Covid-19 cepilnih certifikatov, ki omogočajo obisk določenih aktivnosti. Vendar pozor – gre kaznivo dejanje ponarejanja listin po 251. členu Kazenskega zakonika RS in takšno osebo lahko organi kazensko ovadijo. Za kaznivo dejanje ponarejanja listin je po Kazenskem zakoniku zagrožena kazen zapora do treh let.

• S katero aplikacijo so preverjali PCT pogoje na shodu SdSovcev v Bovcu?
• Organizatorji bodo morali preverjati izpolnjevanje pogoja PCT pri udeležencih / kdo je tu nor?
• Okuženi s Covid-19 bodo lahko prečkali Slovenijo brez izpolnjevanja PCT pogojev / neokuženi brez PCT ne
• Aplikacija za preverjanje EU digitalnih COVID potrdil ni na voljo / vsi smo Janez Poklukar

Ob začetku leta je bilo v Sloveniji veliko ponarejenih potrdil o izvedbi testa po metodi PCR, ki so omogočala vstop v Slovenijo brez karantene. Že takrat je Policija opozarjala, da gre v tem primeru za kaznivo dejanje ponarejanja listin.

V zadnjem času pa je vse več ponarejenih cepilnih certifikatov, ki omogočajo dostop do aktivnosti, kjer veljajo pogoji PCT.

Karkoli si že mislite o teh pogojih, ne ponarejajte uradnih listin, kamor sodijo cepilni certifikati in potrdila o opravljenih Covid-19 testih, saj je zagrožena kazen do treh let zapora.

Objava Za ponarejanje Covid-19 cepilnih certifikatov in testov je zagrožena kazen do treh let zapora originalno objavljena na had blog.

V statističnih regijah Pomurska, Goriška in Obalno-kraška se pod določenimi pogoji sprošča tudi opravljanje gostinske dejavnosti znotraj gostinskih obratov in ponujanje nastanitvenih storitev do 30 sob v nastanitvenih obratih, ne glede na velikost. Opravljanje obeh dejavnosti je dovoljeno pod pogojem testiranja potrošnikov, dokazila o prebolelosti ali dokazila o cepljenju.

• Zakaj Janez Janša laže, da ni bil nihče kaznovan zaradi napisa na dežniku? Tea Jarc je bila!
• Fakof / ker sem se držal ukrepov in se nisem okužil s Covid-19 in ker ni dovolj cepiva ne…
• Maša v Mekinjah, kljub prepovedi zbiranja in obredov / ali za RKC ne veljajo odloki vlade RS?

Z drugimi besedami – ker sem se ves čas pazil in nisem zbolel in povzročil enormnega stroška državi, ker je vlada zajebala pri naročanju cepiva, sem sedaj tretiran kot tretjerazredni državljan in bo moral gostinec poskrbeti za testiranje obiskovalcev, če bodo ti hoteli jesti v lokalu, ker bo zunaj neurje?

Pa kdo je tukaj nor? Oz. kdo se dela norca iz državljanov. Ja, to meji na fašizem. Sedaj samo še čakam, da mi obesijo rumeno zvezdo, ker nisem prebolel Covid-19 in ker me niso cepili …

Fakof!

Objava V treh regijah boš lahko jedel v lokalu samo z negativnim testom, dokazilom o prebolelosti ali dokazilom o cepljenju originalno objavljena na had blog.

Blender KitchenAid je top! Če bi to vedel že prej, ne bi kupoval “poceni” blenderjev, ki jim je rok uporabe (beri – uničil sem ga zelo hitro) potekel precej hitro in tudi niso bili tako uspešni pri “svojem delu” kot je KitchenAid blender. Ta objava ni plačana, kot niso plačane vse ostale objave na tem blogu. Je pa posledica nakupa tega blenderja, ki se je izkazal za super nakup.

• Ali so smutiji še popularni? Jaz imam raje sveže sadje
• Morski koprc aka motar / zelo zdrava in užitna rastlina, ki raste med skalami na obali
• Kako ošiliti svinčnik v letu 2018? S pomočjo vrtalnega stroja …

V življenju sem zamenjal že celo vrsto blenderjev. Od takšnih zelo poceni, do malce dražjih. Mislim, da jih je bilo šest ali sedem. Blenderji so pač potrošna roba in vedno se mi je zdelo, da je 70 evrov maksimalna vrednost, ki sem jo pripravljen plačati za blender. Če bi upošteval svojo logiko, ki je podobna logiki Angležev: nisem tako bogat, da bi kupoval poceni stvari, potem bi verjetno že zdavnaj pred tem pristal na KitchenAidu, tako pa sem si ga samo želel.

Pred mnogimi leti je kolega naročil KitchenAid blender iz ZDA, ker se jih pri nas še ni dalo dobiti. Strošek je bil ogromen, ampak “produkti” so bili vrhunski. Blender je bil sicer precej glasen, ampak je bil za profesionalno uporabo. Takrat se mi je takšen znesek zdel veliko previsok, vendar nisem pomislil, da se bo v roku 10 ali več let uporabe veliko bolj amortiziral, kot pa se je veliko število blenderjev, ki sem jih jaz v tem času nakupil.

Zakaj sem se torej odločil za KitchenAid blender? V bistvu je bilo vse skupaj splet naključij. Sicer sem kupil blender druge znamke, vendar šele doma ugotovil, da ni tisti, ki sem ga želel – oznaka je bila enaka, vendar sama vsebina ne. In sem ga šel zamenjati in ko sem stal pred KitchenAid blenderji je bila odločitev hipna. Doplačal in odnesel domov. Ga umil in vanj stlačil cel kup sadja. Nastavil pravi program in se dičil “produktu”, ki ga je ustvaril. Ni mi bilo potredno dolivati vode, da bi se sadje “zblendalo”, prav tako mi ni bilo potrebno tresti posode, da bi sadje padlo na rezila. Zgolj opazoval sem.

Izbrani KitchenAid blender ima moč 550W, 5 hitrosti in 1,7 litrsko posodo, ki je sicer plastična, ampak jo je mogoče prati v pomivalnem stroju, kar je bil eden izmed pomembnejših faktorjev pri nakupu. In ima funkcijo “slow start”, kar pomeni, da tudi če ne zaprem pokrova, da ne bo kuhinja v barvah zelenjave ali sadja. Prav tako pa ni tako glasen kot sem bil do sedaj navajen KitchenAid blenderjev. Z drugimi besedami – navdušen sem nad njim in nad “smutiji”, ki jih kreiram v njem.

Cena? Tale spodaj stane manj kot 200 evrov. Ni za profesionalno uporabo, ampak za parkrat na mesec bo več kot dober. Predvsem pa ni modelno leto 2021, ampak mene to ne moti, kajti bolj pomembna mi je funkcionalnost in pa način delovanja kot vse ostalo. In če bi se še enkrat vrnil nazaj na nakup svojega prvega blenderja – definitivno bi izbral KitchenAid in bi ga imel verjetno še danes, saj mi deluje dovolj robusten, da bo preživel moja mučenja z razno zelenjavo in sadjem.

Objava Blender KitchenAid / nikoli ni prepozno za nakup prvega KitchenAid blenderja originalno objavljena na had blog.

Ko sem pred časom dobil možnost, da testiram LG UltraGear 34GK950F-B gaming monitor, sem bil pred veliko dilemo. Zakaj? Ker zadnjih 10 let odkar uporabljam Apple naprave (Macbook Air, Macbook Pro) nisem uporabljal monitorja. Da, prav ste prebrali. Za svoje delo mi zadostuje zaslon Macbooka. Vendar sem se odločil, da vseeno odpeljem monitor LG domov in ga stestiram …

• iPhone 11 Pro / A1 Slovenija / Unboxing / video
• EON Smart Box Unboxing / Telemach / kako je moja televizija postala pametna
• Test / Bosch GlassVac akumulatorski vakumski čistilnik za steklo / jaz sem navdušen

Ta objava ni plačana. LG-jev monitor, ki stane 999 evrov, mi je na test posodilo podjetje Panteh d.o.o..

UltraGear je ime novih LG-jevih monitorjev za računalniške igre. In med njih sodi tudi LG UltraGear 34GK950F-B. Gre za 34 inčni ukrivljen monitor, ki uporabniku ponuja visoko kakovost slike in izjemno hitrost. To omogoča tehnologija Nano IPS, ki pokriva 98 odstotkov barvnega prostora DCI-P3. Vgrajeno ima tehnologijo AMD Radeon FreeSync 2, kar omogoča prikaz slike brez utripanja. Visoka frekvenca osveževanja 144 Hz pa omogoča, da so predmeti na zaslonu izrisani bolj jasno, kar je zelo dobrodošlo pri igranju igric.

Par karakterističnih podatkov:

• 34″ 21:9 UltraWide QHD Curved IPS Display
• QHD – 3440 x 1440
• Radeon FreeSync 2 Technology
• 144Hz Refresh Rate
• DCI-P3 98% with Nano IPS
• VESA DisplayHDR™ 400
• Response time: 5ms (GtG at Faster), 1ms MBR
• Viewing Angle: 178º (R/L), 178º (U/D)
• Input / Output: 2 x HDMI, Display Port, USB Up-stream, USB Down-stream, Headphone Out

Ko sem monitor nalagal v Opel Tigro sem ugotovil, da imam premajhen avto za ta monitor. No, nekako mi je uspelo pripeljati monitor do doma in z največjim veseljem sem se lotil unboxinga. Veselil sem se, da bom lahko na monitorju odigral kakšno igrico. Vendar …

V škatli je stojalo za monitor, vsi priključni in napajalni kabli in pa monitor. Stojalo lahko sestavite v manj kot minut in za to ne potrebujete posebnega orodja – sicer stojalo delu malce rahlo, vendar dobro opravlja svojo funkcijo. Predvsem pa omogoča preprost dvig in spust ukrivljenega monitorja.

Na žalost monitor nima USB-C priključka. Sam sem nanj priključil Macbook Aira – preko Thunderbolt 2 priključka in s pomočjo HDMI kabla. Najprej sem s pomočjo “joysticka” na spodnji strani nastavil monitor – všeč mi je, da sam monitor prepozna priključeno napravo in jo prilagodi. Omogoča pa tudi ročne nastavitve za vse tiste, ki točno veste kakšno hitrost osveževanja potrebujete za vašo najbolj priljubljeno igrico in teh nastavitev po profilih je precej.

Glede na to, da nisem “gejmer” in da razen Fortnitea sploh ne poznam igric, sem se odločil, da raje poskusim ta monitor kot monitor za vsakodnevno uporabo. In bil sem navdušen. Nad barvami, nad odzivnostjo, predvsem pa nad velikostjo uporabne površine, ki mi jo omogoča QHD – 3440 x 1440 pikslov. V bistvu sem se ti tako dobro razporedil zame uporabne aplikacije po zaslonu, da ko sem se poslavljal od monitorja sem ugotovil, da bi dejansko lahko takšen zaslon uporabljal vsak dan za zabavo in tudi za poslovno uporabo.

Kljub temu, da sem imel najprej občutek, da me bo motila ukrivljenost zaslona, sem se ga po par minutah povsem navadil. In povsem razumem, da so “gejmerji” navdušeni nad ukrivljenimi zasloni, saj imaš res občutek, da se vse skupaj dogaja ne samo pred teboj, ampak že skoraj okoli tebe.

Po dolgem času mi je bilo žal, da nimam doma stacionarnega “gejmerskega” računalnika s katerim bi lahko izkoristil vse danosti monitorja, predvsem pa bi lahko igral igrice, kjer je pomembna velika odzivnost in osveževanje zaslona.

Sam bi takšen monitor z veseljem imel na svoji mizi in ga vsakodnevno uporabljal. Nič več mi ne bi bilo potrebno preklapljati med različnimi okni, ampak bi imel vse na enem mestu. Žal mi je, da nisem dal monitor testirati kakšnemu oblikovalcu – me zanima njihovo mnenje o zakrivljenih monitorjih in če je to za njih slučajno moteč faktor?

Glede na to, da kmalu prihaja čas božičkov in dedka mraza, pa se bo ta monitor verjetno znašel na kakšni listi želja. No, tudi jaz razmišljam v tej smeri, da bi lahko napisal dedku mrazu svojo željo …

Objava Monitor LG UltraGear 34GK950F-B je ustvarjen za “gejmerje” / igralce računalniških iger originalno objavljena na had blog.

Če se kdo sprašuje kaj sem želel povedati z naslovom. V Zagorju obstaja hrib, ki se imenuje Gorica. In lastniki hriba Gorica so Globokarjevi. V otroštvu je bila tako zelo popularna parola: “Trst je naš, Gorica pa Globokarjeva.”

• Lamborghini Aventador, Huracán, Urus, Miura, Diablo, Gallardo, Countach v Trstu / video
• Najboljši sladoled v Trstu / Gelateria Zampolli
• Slackline na višini 150 metrov / Napoleonova pot nad Trstom
• Sprehod od Trsta do gradu Miramar – nasvet za nedeljski izlet

Trst je tudi odličen kraj za testiranje iPhone 11 Proja in njegovih treh leč. Če sem na začetku želel narediti zgolj nekaj fotografij s telefonom, sem na koncu končal z dvema filmoma in celim kupom fotografij.

Trst sicer še vedno ni naš, je pa ob sobotah dopoldan precej podoben tistemu Trstu iz časov socializma, ko smo šli na “Ponte Rosso” s starši in kupovali stvari, ki se jih pri nas ni dalo dobiti. Tudi sedaj so ulice povsem polne in Italijani so zelo glasni. Na obali se že pripravljajo na Barcolano, ki bo v začetku oktobra, na glavnem trgu v Trstu pa sem uspel ujeti srečanje lastnikov Lamborghinijev.

Kako torej zgleda Trst skozi leče iPhonea?

Objava Trst je naš, Gorica pa Globokarjeva / Trst skozi lečo iPhone 11 Pro originalno objavljena na had blog.

Jolly barvice. Pripadniki generacij, ki smo odraščali v Jugoslaviji imamo lepe spomine na Jolly barvice. Starši so nam jim morali kupovati v Avstriji in kdor jih je imel, je bil nekaj posebnega. Jaz pa se spomnim Jolly barvic še po eni zanimivosti – uporabljali smo jih, da smo si obarvali žvečilne gumije. Se še kdo spomni tega?

• Kako ošiliti svinčnik v letu 2018? S pomočjo vrtalnega stroja …
• Test / Bosch GlassVac akumulatorski vakumski čistilnik za steklo / jaz sem navdušen
• Kozmetika Flower and Spice / kako moški testira kozmetiko in kako sem postal beauty blogger

Ko sem bil prejšnji teden na predstavitvi #myJollyColours v trgovini Bags&More v Mercator centru Šiška, ki omogoča uporabniku, da si sam izbere barve barvic, ki jih želi – in niso več predefinirane, kot sem bil sam navajen, je bila prva moja asociacija na Jolly barvice ravno barvanje žvečilnih gumijev z “opilki”. No, seveda sem izkoristil priložnost – v škatlo gre 30 barvic, z mojo rahlo iznajdljivostjo pa jih je šlo 54 – vse, ki so bile na voljo. In nabor barv je res pester.

Sedanje barvice Jolly zadostujejo vsem mogočim in nemogočim standardom (tudi tistim, ki bodo prišli v veljavo šele po letu 2021). Posledično se mi je porodila ideja, da poskusim obarvati žvečilni gumi z barvico. Kot sem to počel v otroštvu. S to razliko, da so sedanje Jolly barvice edibilne.

Aha. Kako sem se lotil tega testa? Preprosto. S pomočjo pilice za nohte, ker nisem imel doma smirkovega papirja in brezbarvnim žvečilnim gumijem, kar je sedaj že težko najti. Veliko bolj pametna odločitev, kot pa da bi se lotil risanja z barvicami. To mi pač ne gre od rok. Čeprav so za takšne poskrbeli pri Jollyu …

Občutek? Kot bi bil 35 let mlajši …

Objava Jolly barvice / kako smo včasih barvali žvečilne gumije / #myJollyColours originalno objavljena na had blog.

Kozmetiko in blagovno znamko Flower and Spice je ustvarila Karmen Novak, ko se je preselila na Nizozemsko. Njena kozmetika je naravna, organska (ekološka), dermatološko testirana in proizvedena v Švici. Jaz pa sem postal beauty blogger in sem se lotil testiranja njene kozmetike na malce drugačen način.

• 4 kids and us / naravna kozmetika
• Ali sem edini, ki v hotelu vzame gel za tuširanje in kremo za telo s seboj domov?
• Glamping na vodi in kako je glamping spremenil koncept kampiranja

Karmen poznam že več kot desetletje. In ko sem jo srečal lansko leto na Odprti kuhinji, ko je bila na obisku v Sloveniji, me je vprašala, če bi tudi testiral njeno kozmetiko – ker nisem beauty blogger in nimam pojma o teh stvareh, sem malce okleval. Ko me pred kakšnim tednom vprašala po naslovu, pa ni bilo več poti nazaj. Ta objava ni plačan, niti sponzorirana – gre za testiranje kozmetike Flower and Spice na moj način.

Flower and Spice kozmetiko je Karmen razvijala par let. Najprej se je izobraževala na tem področju na Formula Botanica, potem pa se je lotila ustvarjanja formul za svoje kreme, pilinge in serume. Njeni izdelki so premium kvalitete in to je opazno že tudi po samem dizajnu.

• www / https://flowerandspice.com/
• tw / https://twitter.com/FlowerAndSpice_
• fb / https://www.facebook.com/flowerandspice/
• ig / https://www.instagram.com/flowerandspice

Ko je zjutraj pozvonil poštar s paketom, me je malce stisnilo. Nisem moški, ki uporablja kreme, pilinge in serume. Predvsem pa niti ne vem kako se lotiti nanašanja teh stvari na obraz. Ko sem začel odpirati paket, sem bil navdušen.

Čudovita embalaža in zraven tudi navodila in trije različni izdelki MIDNIGHT BEAUTY, rich revitalising serum / SOOTHE AND REPAIR, daily moisturiser / INSTANT GLOW, calming exfoliator in trak za držanje las (jaz ga nisem mogel izkoristiti v popolnosti).

Kaj mi je kot moškemu pomembno pri kremi? Verjetno sem eden izmed redkih, ki mu ni pomemben zgolj vonj, struktura in pa sestavine – predvsem mi je pri kremi pomemben njen okus! Da, prav ste prebrali – okus kreme, ki ga stestiraš na povsem preprost način – kremo daš na jezik. Se sprašujete zakaj? Ker v končni fazi, če ženska uporablja kremo in jo moški poljubi dobi na ustnice (tudi na jezik) okus kreme. In če ima krema ogaben okus (priznam, da je precej najdražjih krem ravno takšnega okusa) potem je tudi poljubljanje precej neprijetno. Če mogoče dam malce bolj plastičen primer – ženski lip gloss – najpomembnejši je njegov okus in to, da ni lepljiv. Izdelki Flower and Spice so veganski, kar pomeni, da sem jih lahko testiral po svoji metodi.

Ko sem poguglal podatke kako se izvaja piling (vse je enkrat prvič) sem se prestavil v kopalnico in začel s tretmanom. Najprej sem na suho kožo nanesel piling in ga pustil na obrazu dve minuti. Vonj je čudovit in ja, sem zelo občutljiv na vonje in ta me je definitivno prepričal, saj nima vonja po “industriji”, ampak je nežen in prijeten in zelo naraven. Ko sem stal pred ogledalom in razmišljal o tem koliko moških ima takšen vsakodnevni ritual …

Nadaljeval sem z nanosom seruma, ki sem ga dal na dlani in ga rahlo pritisnil na obraz. Kljub temu, da sem pričakoval, da se bom po nanosu seruma svetil kot velikonočno jajce, ki je namazano z oljem, temu ni bilo tako. Serum se je vpil v mojo očitno delno suho kožo in ustvaril prijeten občutek. Tudi serum ima prijeten vonj in tudi okus.

Na koncu pa je sledil še nanos kreme – ki sem jo najprej preizkusil. Njen vonj je prijeten in ravno prav močan. Njen okus pa je še boljši in tudi v kombinaciji z mojo kožo je bil vonj prijeten. Ker mi je bil okus všeč, sem parkrat poskusil kremo in ugotovil, da je tudi edibilna. Predvsem pa mi je všeč, da se je Karmen odločila, da naredi celotno kolekcijo na zelo visokem nivoju in da to ni ena izmed doma zvarjenih pomad, ki so v zadnjem času zelo popularne, ko je vsak postal proizvajalec kozmetike in je trg preplavljen z domačimi zvarki.

Moja koža po uporabi izdelkov Flower and Spice ni bila mastna. Je pa lepo dišala. In ne, ne morem napisati, da sem se zjutraj prebudil 10 let mlajši, saj to ne gre tako kot v TV oglasih. Bom pa večkrat uporabil njene izdelke – in ko bom stal pred ogledalom in nanašal te izdelke na obraz se sam sebi ne bom zdel “čuden”, kot sem se zdel sam sebi sedaj. Glede na to, da koža tudi eden izmed pokazateljev urejenosti človeka …

Moje mnenje o izdelkih Flower and Spice? Brand, ki komunicira točno to kar tudi ponuja – naravne sestavine, kvalitetno izdelavo in čudovito izkušnjo. Predvsem pa so izdelki Flower and Spice prijetni za mojo kožo in tudi za moj vonj in okus. Kar pa šteje.

Karmen, hvala še enkrat za tole brco v rit in možnost, da sem postal beauty blogger – vsaj za en dan. In ja, priporočam njeno kozmetiko!

Objava Kozmetika Flower and Spice / kako moški testira kozmetiko in kako sem postal beauty blogger originalno objavljena na had blog.

V Rovinju sem ga prvič opazil. Bil je precej sramežljiv, odet v zeleno barvo, vendar je izstopal med ostalimi. Lahko bi rekel da je bila ljubezen na prvi pogled.

Da ne bo pomote – govora je o novem Nissanovem malčku – Nissan Juke, ki s svojo majhnosto in “drugačnostjo” izstopa med podobnimi avtomobili iz te kategorije. Z njim je precej podobno kot z Nissan Micro – avto ti je všeč, ali pa ti ni všeč. Srednje poti ni.

In včeraj sem z Manuelo in Simonom preizkusil to malo “žverco” – v podjetju RSL so nam posodili avto za dobre pol ure – na žalost ni šlo za dlje, kajti ljudje dobesedno čakajo v vrsti na testne vožnje!

Sam nisem navajen, za razliko od Simona, na takšne avtomobile (visoko podvozje) in zato je moja ocena precej drugačna, kot bi bila sicer (če bi bil že pred tem voznik takšnega avta). Nissan Juke je na prvi pogled simpatičen (glej zgoraj) in s svojo drugačnostjo privablja poglede. Osnovni model bo s svojo ceno okoli 14.000€ definitivno zanimiv za precejšnje število kupcev, čeprav je meni osebno všeč izvedenka 4×4 s 190KM in vso možno opremo, ki bo na voljo za okoli 23.000€.

Kljub “majhnosti” od zunaj, je povsem dovolj velik za štiri osebe – prtljažnik ni ravno namenjen ženskam z dvanajstimi kovčki. Notranjost Džukca je fenomenalna in dizajnersko dovršena – tudi v tej verziji, s katero smo se vozili – oprema Tekna in cena okoli 17.000€ (motor 1.6 in 117KM). Avto je precej visok in tudi občutek, ko stopaš vanj je bil precej nenavaden.

Klik na fotografijo za celotno galerijo Nissan Juke

Armaturna konzola je podobna igralni konzoli, prav tako pa del namenjen radiju, klimi in vsem ostalim. Idealno za preganjanje časa, ko ti boljša polovica ne pusti voziti igračke in moraš čas preživeti na sovoznikovem sedežu.

Avto ima precej kratko prestavno razmerje, kar mi je bilo prvih par minut zelo moteče, vendar se počasi človek navadi vsega. Visoko podvozje me je v vožnji po rondoju malce prestrašilo, vendar ko mi je Simon razložil (in kasneje demonstriral) da se tudi takšnega avta ne da kar tako “prekucniti”, sem si upal malce več. In seveda pogled na merilec G-forca, Torqua in podobnih zadev naredijo vse skupaj bolj zanimivo. Motor 1.6 ni ravno toliko odziven, kot sem pričakoval pri avtomobilu s 1200kg teže – vendar je verjetno razlika tudi v tem, da ima avto prevoženih šele 200km.

Odločitev ali bo Nissan Juke prišel v najino garažo pa je bolj odvisna od tega, da si želim 4×4 avto, vendar se mi Juke s 190KM zdi precej precej premoćan, saj si želim avto in ne želim rakete. Če bi obstajala izvedba 1.5d z okrog 110KM, potem ne bi niti za trenutek razmišljal o tem in bi že naročil modrega!

Objava Nissan Juke – fotografije in testna vožnja Nissanovega terenskega malčka originalno objavljena na had blog.

Ženske, ki so gledale Sex and the city, vedo kdo je Christian Louboutin in kakšne čevlje izdeluje. Prav tako se jih verjetno večina zaveda, da so cene Louboutink precej visoke – 700€ do 1300€.

In vendar sem našel na netu par spletnih strani, ki so ponujale Louboutinke po 70% nižjih cenah! S tem sem razveselil Davorina in že sva pripravljala “group buy”. Za 400$ bi dobil tri pare Louboutink, saj ti podarijo tretji par! Tako je pisalo. Ampak ker sem vseeno malce previden na internetu, sem poiskal trgovino, kjer imajo možnost plačila s PayPalom, saj se tako počutim najbolj varno. Ko sem prišel do checkouta mi niso ponudili možnosti plačila s PayPalom!?! In to se mi je zdelo precej čudno.

Potem sem se lotil vsega skupaj malce bolj resno. Preveril od kdaj je registrirana domena (manj kot dva meseca), kdo je lastnik (kitajski državljan), firma pa naj bi imela sedež v ZDA?? In ko sem iskal podobne domene sem opazil, da ima ta ista persona cel kup “spletnih trgovin”, ki so narejen po podobnem principu. In ni hudič, da se najdejo ljudje, ki resnično nakažejo denar in potem dobijo FAKE Louboutinke! Ni problem v denarju, ampak za 140€ dobiš precej kvalitetne čevlje (Geox) tudi pri nas.

Seveda sem svoj dvom povedal Davorinu in razočaranje se je poznalo tudi na njegovem obrazu. Na srečo pa sva to odkrila pravočasno. Kasneje je Davorin odkril še stran, kjer so objavljenje te SCAM domene. In ni jih malo.

Torej, odsvetujem nakup Christian Louboutin čevljev preko spletnih strani (vir):

• http://www.buylouboutin.com
• http://www.christian-louboutin.org
• http://www.christian-louboutins.com
• http://www.christianlouboutin2009.com
• http://www.christianlouboutinboutique.com
• http://www.christianlouboutincom.com
• http://www.christianlouboutinlondon.com
• http://www.christianlouboutinshoesale.com
• http://www.designerdiscount.com
• http://www.discount-louboutin.com
• http://www.louboutinbox.com
• http://www.louboutinmall.com
• http://www.louboutinpumps.com
• http://www.louboutinsale.com
• http://www.loutouyin.ru/
• http://www.testlink.com

In če že kupujete preko neta, potem obstajajo te genuine prodajalne teh kultnih čevljev:
Mytheresa – http://www.mytheresa.com/
Net-A-Porter – http://www.netaporter.com/
Neiman Marcus – http://www.neimanmarcus.com/
SAKS – http://www.saksfifthavenue.com/

Objava Christian Louboutin Shoes – SCAM – online trgovine ki to niso!! originalno objavljena na had blog.