Če imate doma najstnika, potem verjetno poznate izraz “six-seven”. Oziroma 6/7. Če se sprašujete kaj pomeni, ste zašli v slepo ulico. Kar je pravzaprav bistvo celotne zgodbe. Izraz 6/7 izvira iz pesmi “Doot Doot (6 7)” ameriškega raperja Skrilla, nato pa se je razširil prek posnetkov košarkarja LaMela Balla, ki je visok šest čevljev in sedem palcev. Genialno? Niti ne. Smiselno? Še manj. Ampak od kdaj internet potrebuje smisel? Potrebuje nekaj, kar se prime, se ponavlja in gre odraslim dovolj na živce, da postane zanimivo.

• Govorili so o letečih avtomobilih in potovanju na luno
• Kam so izginile FKK plaže in sončenje zgoraj brez?
• Zakaj se mobilne hiške imenujejo mobilne, če so stacionarne?

Tako je 6/7 postal izraz, ki nima jasnega pomena, vendar ga razumejo vsi, ki ga uporabljajo. Ali pa vsaj mislijo, da ga razumejo. Dictionary.com ga je celo razglasil za besedo leta 2025, čeprav ne gre niti za besedo niti za nekaj, kar bi imelo določljiv pomen.

Mislim, da sem končno odkril pravi pomen izraza 6/7. Od šestih zjutraj do sedmih zvečer. Do 67. leta. Ali pa celo dlje.

To je tista odrasla različica internetnega mema, ki ni več smešna. Zjutraj vstaneš ob petih, da se pripraviš na službo, ob šestih začneš delati, ob sedmih zvečer pa ugotoviš, da si končno odgovoril na zadnje elektronsko sporočilo. Seveda samo pod pogojem, da vmes nisi dobil še “emajla” sodelavca, ki bi potreboval samo eno malenkost. Potem greš domov, poješ večerjo, preveriš, kaj se je zgodilo v službi v tistih sedemnajstih minutah, ko nisi gledal v telefon, in zaspiš z mislijo, da bo jutri vse skupaj bolj umirjeno.

Ne bo. Naslednji dan bo znova 6/7.

Včasih smo verjeli, da bo tehnologija skrajšala delovni čas. Računalniki naj bi nam omogočili, da bomo delo opravili hitreje. Elektronska pošta naj bi poenostavila komunikacijo. Mobilni telefoni naj bi nam dali več svobode. Umetna inteligenca naj bi prevzela dolgočasna in ponavljajoča se opravila.

V resnici smo dobili več dela, več sporočil, več sestankov in pričakovanje, da smo dosegljivi ves čas. Ker lahko na elektronsko pošto odgovorimo ob desetih zvečer, nekdo pričakuje, da bomo nanjo odgovorili ob desetih zvečer. Ker lahko delamo od doma, lahko delamo tudi takrat, ko bi morali biti doma. Nekoč je bilo konec službe takrat, ko si zapustil pisarno. Danes je konec službe takrat, ko zmanjka baterije. In ker imamo polnilce povsod, službe pravzaprav nikoli ni konec.

Potem pride država in nam pojasni, da bomo morali zaradi daljše življenjske dobe tudi dlje delati. Slovenska pokojninska reforma sicer ohranja 40 let pokojninske dobe, starostna meja za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa se bo postopoma dvignila s 65 na 67 let. Sprememba bo potekala od leta 2028 do leta 2035. Kdor bo dopolnil 40 let pokojninske dobe, se bo leta 2035 lahko upokojil pri 62 letih. Torej ne bomo vsi avtomatično delali do 67. leta, čeprav se ta številka zelo lepo ujema z novim življenjskim motom.

Težava seveda ni samo v številki. Težava je v predstavi, da lahko človek desetletja dela v enakem tempu, pod enakimi obremenitvami in z enako učinkovitostjo. Kot da so vsa delovna mesta enaka. Kot da je povsem vseeno, ali sediš v pisarni, delaš na gradbišču, dviguješ ljudi v domu za starejše, voziš tovornjak ali stojiš osem ur za tekočim trakom.

Na papirju smo vsi zgolj zavarovanci. V resničnem življenju pa imajo nekateri pri 60 letih uničen hrbet, obrabljena kolena in telo, ki že dolgo opozarja, da excelova tabela ne razume biologije.

Morda je prav zato 6/7 popoln izraz našega časa. Otrokom ne pomeni ničesar, odraslim pa lahko pomeni vse. Delo od šestih do sedmih. Kredit do 67. leta. Čakanje na pokojnino do 67. leta. Vmes pa produktivnost, dosegljivost, optimizacija in obvezno vprašanje, zakaj mladi nočejo živeti tako, kot smo živeli mi. Morda zato, ker vidijo, kam vodi. Od šestih do sedmih. Do 67. leta.

6/7. Sedaj vsaj vem, kaj to pomeni.

Objava Od 6. do 7. ure do 67. leta / six-seven aka 6/7 originalno objavljena na had blog.

Vsako leto, ko pride prvi pravi vročinski val, se začne ista zgodba. Mediji objavljajo opozorila, vremenske aplikacije obarvajo Slovenijo v oranžno ali rdeče, na družbenih omrežjih pa se začne tekmovanje, kdo bo objavil višjo temperaturo. 35. 36. 37. Nekdo napiše, da je to noro, drugi se spomni, da je bilo tako že včasih, tretji pa pripomni, da je poletje pač poletje. In mogoče je res. Za nekatere.

• Preden greš na sprehod s psom, se sezuj in preizkusi kako vroč je asfalt
• Poletne temperature v avtu / kaj se zgodi s plastenko, če jo pustiš v avtu na soncu
• Meni je vroče / kaj pa delavcem, ki delajo cele dneve na vročem soncu

Če imaš doma klimo, lahko vročino precej enostavno odmisliš. Zapreš rolete, vklopiš hlajenje in počakaš, da mine. Če imaš možnost dela od doma, je še toliko lažje. Če imaš avto s klimo, se v vročini premikaš iz ene klimatizirane točke v drugo. Stanovanje, avto, trgovina, restavracija, hotel. Vmes pa mogoče še kakšen skok v morje. Toda vsi nimajo te možnosti.

Za starejšega človeka, ki živi sam v stanovanju pod streho in nima klimatske naprave, je 35 stopinj nekaj povsem drugega. Njegovo telo se z vročino težje spopada, morda ima zdravstvene težave, morda jemlje zdravila, zaradi katerih je še bolj občutljiv. In če nima nikogar, ki bi ga poklical, lahko dnevi vročine postanejo zelo dolgi.

Zato me vsako leto znova zmoti, kako hitro vse skupaj skrčimo na nasvet pijte dovolj vode. Kot da je to rešitev za vse. Kot da je človek sam odgovoren za to, da bo preživel razmere, na katere pogosto nima nobenega vpliva.

Še bolj nenavadno je, ko se o vročini pogovarjamo iz klimatiziranih prostorov, medtem ko zunaj ljudje normalno opravljajo svoje delo. Nekdo mora položiti asfalt, nekdo mora odpeljati smeti, nekdo mora delati na gradbišču, nekdo mora dostaviti paket. Vse to se dogaja tudi takrat, ko termometer kaže 35 stopinj.

Tukaj se pokaže ena precej neprijetna lastnost naše družbe. Zelo hitro govorimo o učinkovitosti in produktivnosti, precej manj pa o tem, koliko lahko človek dejansko prenese. Ko je delo opravljeno, je vse v redu. Ko je rok dosežen, je vse v redu. Kako je do tega prišlo, pa pogosto ni več tako pomembno. Človek bo že.

Podobno velja za živali. Pes ne ve, kakšna je temperatua zunaj. Ne more odpreti vrat in poiskati hladu. Ne more si natočiti vode. Če ga lastnik pusti v avtomobilu, je popolnoma odvisen od njegove presoje. In vsako poletje se kljub vsem opozorilom še vedno najde kdo, ki reče, da gre samo za pet minut. Pet minut je lahko v avtomobilu v poletni vročini zelo dolga doba. Da ne omenjam živali v gozdu, ki sedaj nimajo več vode v potokih in pridejo v bližino hiš, da bi jim kdo ponudil vodo.

Morda bi morali o vročini zato nehati razmišljati samo kot o vremenskem pojavu. Vročina namreč zelo lepo pokaže razlike med ljudmi. Nekdo jo preživi v klimatiziranem stanovanju, drugi v mansardi brez klime. Nekdo lahko ostane doma, drugi mora na gradbišče. Nekdo gre na morje, drugi mora ob dveh popoldne voziti dostavo po mestu.

Vsem skupaj rečemo, naj pazijo nase. To je zelo priročen stavek. Z njim lahko odgovornost elegantno prestavimo na posameznika. Če mu je vroče, naj se umakne. Če mu je slabo, naj počiva. Če nima klime, naj ohladi stanovanje. Če dela zunaj, naj pije dovolj vode.

Kaj pa če se ne more umakniti? Takrat se pokaže, koliko je vredna naša družba. Tudi mesta so namreč zgradili tako, da vročino še povečujejo. Vedno več je betona, asfalta in parkirišč, vedno manj je velikih dreves, ki bi človeku poleti ponudila senco. Potem pa se čudimo, zakaj so mesta v vročinskem valu nekaj stopinj bolj neprijetna od okolice.

Drevo, ki ga danes posadimo, ne bo jutri naredilo velike sence. Ampak če ga ne bomo posadili danes, je čez dvajset let zagotovo ne bo. Prav tukaj bi se morala začeti resna razprava o tem, kako želimo živeti. Ne samo o tem, kako bomo preživeli naslednji vročinski val, ampak kako bomo mesta in okolje prilagodili življenju, ki prihaja.

Ker vročina ne bo izginila. Prišla bo tudi naslednje leto. In leto za tem. Zato bi bilo lepo, če bi ob naslednjem opozorilu o vročinskem valu naredili nekaj več kot samo zaprli rolete in objavili fotografijo termometra.

Pokličimo starejšega soseda. Vprašajmo, ali je v redu. Poglejmo, ali ima dovolj vode. Če poznamo človeka, ki dela zunaj, ga ne vprašajmo samo, ali bo projekt končan do roka. Vprašajmo ga, kako je. Če imamo žival, pomislimo nanjo tako, kot bi pomislili nase.

Morda je to vse, kar lahko naredimo kot posamezniki. Ampak od države, občin in delodajalcev lahko pričakujemo več. Pričakujemo lahko okolje, v katerem človek ni prisiljen izbirati med svojim zdravjem in plačo. Mesta, v katerih senca ni luksuz. Delovna mesta, kjer se upošteva, da pri ekstremnih temperaturah telo ne deluje enako kot pri 20 stopinjah.

Predvsem pa bi bilo dobro, da se končno zavedamo, da vročina ni samo stvar osebnega udobja. Za nekoga je to samo še en vroč poletni dan. Za drugega je lahko dan, ki ga bo zelo težko preživel. Prav po tem, kako ravnamo s tistimi, ki imajo manj možnosti, se na koncu meri, kakšna družba smo. Ne po tem, koliko klimatskih naprav imamo. Ampak po tem, ali opazimo človeka, ki je nima.

Objava V vročini trpijo starejši ljudje, delavci, živali originalno objavljena na had blog.

Vsako jutro jih srečujemo. No, če sem iskren, jih večinoma niti ne opazimo. Slišimo tovornjak, ki se ustavi pred blokom ali hišo, mogoče za trenutek pogledamo skozi okno, potem pa nadaljujemo s svojim življenjem. Oni pa nadaljujejo s svojim delom. Delom, brez katerega bi zelo hitro ugotovili, kako zelo jih potrebujemo. Smetarji so ljudje, ki skrbijo za našo svinjarijo. Dobesedno. Vsak dan praznijo zabojnike, pobirajo vrečke, ki jih nekdo ni uspel vreči v zabojnik, odstranjujejo odpadke, ki jih ljudje pustijo ob ekoloških otokih, in pospravljajo za nami. Za vsemi nami. Ne glede na to, ali dežuje, sneži, pripeka sonce ali zunaj piha veter, ki bi ga bilo najraje opazovati iz naslonjača pod odejo.

• Hvala, ker pobereš drek za svojim psom
• Koliko dreka in urina dnevno sproducira človek?
• Biorazgradljive vrečke za organske odpadke, ki razpadejo že po dnevu ali dveh

Njihov delovni dan se začne takrat, ko večina ljudi še spi. Medtem ko mnogi šele pripravljajo prvo jutranjo kavo, oni že opravljajo svoje delo. Brez aplavza. Brez posebnih pohval. Brez statusa influensarja. Samo zato, ker je to njihovo delo in ker ga nekdo mora opraviti.

Si predstavljate vonjave, s katerimi se srečujejo vsak dan? Poleti, ko se odpadki kuhajo v zabojnikih. Ko ljudje v mešane odpadke odvržejo vse mogoče. Ko se v vrečkah znajdejo ostanki hrane, ki bi morali že zdavnaj končati drugje. Ko se kakšna vrečka pretrga in njena vsebina pristane na tleh. Oni so tisti, ki to pospravijo.

Ti ljudje morajo poslušati še pritožbe. Ker zabojnik ni bil izpraznjen dovolj hitro. Ker je nekdo pozabil pravilno postaviti zabojnik. Ker je tovornjak za nekaj minut oviral promet.

V družbi pogosto občudujemo ljudi na odrih, v pisarnah, pred kamerami in na družbenih omrežjih. Redko pa pomislimo na ljudi, katerih delo je bistveno bolj pomembno za naše vsakdanje življenje. Dovolj bi bilo nekaj dni brez odvoza odpadkov in hitro bi ugotovili, kako nepogrešljivi so. V tujini se to zgodi pogosto in ne, ni prijeten občutek živeti v takšnem mestu.

Smetarji niso samo delavci komunalnih podjetij. So ljudje, ki vsak dan poskrbijo, da živimo v čistejšem in prijetnejšem okolju. So ljudje, ki pobirajo tisto, česar se želimo znebiti. So ljudje, ki opravljajo delo, ki bi se ga marsikdo sramoval, čeprav bi se ga v resnici morali spoštljivo prikloniti.

Zato en velik poklon vsem smetarjem. Hvala, ker skrbite za našo svinjarijo. In ja. Smetarji so carji.

Objava Smetarji so carji originalno objavljena na had blog.

Dela prosti dnevi 2025 oz. prazniki v letu 2025. Te zanimajo dela prosti dnevi v letu 2025 in na katere dni pridejo prazniki v letu 2025? Letošnje leto bo malce manj “radodarno” kot je bilo leta 2024, saj ne pridejo vsi prazniki na delovne dni. Bo pa več možnosti za podaljšane vikende

• Kako se pišeta božič in novo leto / vesel božič in srečno novo leto
• Uporaba s in z, predlog s z in uporaba k in h
• Uporaba s / z / iz in uporaba na / v – para sta v – iz in na – s / z

Dela prosti dnevi 2025 / prazniki v letu 2025.

Objava Dela prosti dnevi 2025 / prazniki v letu 2025 originalno objavljena na had blog.

Kdor se vozi z avtomobilom po Sloveniji v zadnjem mesecu je verjetno opazil število gradbišč na naših cestah. Na avtocestah se popravljajo celotni odseki in so vsak dan pet in več kilometrski zastoji. Če se vozite po regionalnih cestah, potem vas na razdalji par kilometrov čaka par semaforjev, ki urejajo promet preko gradbišča. Očitno se pred volitvami odprejo vsa gradbišča, da ljudje ne bi pozabili “kdo je poskrbel za vse to”.

• Šli smo v kurec / v Divači ne želijo ljudi s težavami v duševnem razvoju
• Marcel Štefančič / Ko obsojamo avtokrata, ki je napadel Ukrajino, je treba kar najodločneje obsoditi avtokracijo, ki je napadla nacionalko
• Igor Pirkovič misli, da je belokranjska ljudska pesem Pastirče mlado v bistvu srbska pesem
• Janez Janša tvita neumnosti / če nimaš tviter računa v sedanjosti, je kot bi bil nepismen v preteklosti

Pa niso samo gradbišča tista, ki opozarjajo na to, da se bližajo volitve. Vlada ima vsak dan dopisno sejo, kjer ustanavljajo nove in nove službe kamor se selijo ljudje, ki so bili blizu ministrom. Pač bodo v svoji maniri poskrbeli za svoj zvesti kader tako, da bo ustvarili novo agencijo in v njej zaposlili te ljudi, ki bi sicer odleteli iz dobro plačanih služb. Ampak ablastniki znajo nagraditi svoje in jim urediti zahvalo za njihovo podporo v času mandata.

Še bolj zanimivo je poslušati izjave predsednikov desnosučnih strank na soočenjih – kjer vehementno razlagajo kakšne vse projekte bodo še odprli do konca mandata. Seveda, saj potem teh ablastnik ne bo več na ablasti in zapitek in račune bodo morale plačati druge vlade.

Deja vu, ki se ponovi vsakič, ko je Janez na ablasti. Da naslednje par vlad plačuje njihove predvolilne obljube in cukrčke. No, v končni fazi jih plačujemo mi, vendar se sedaj tako hitro podpisujejo pogodbe, da verjamem, da bo veliko denarja pristalo drugje kot pa zgolj in samo na “razvojnih projektih”.

Škoda, ker niso volitve vsako leto. Potem bi se v Sloveniji vozili po najboljših cestah, lokalne ceste pa bi bile podobne vožnji po preprogi. Jaz sem precej srečen, da so volitve zgolj na štiri leta, saj nobena državna blagajna ne zmore tega kar se dogaja sedaj z njo. Ampak kot že omenjeno – to bomo plačevali naslednja leta, ko bodo desnosučni v opoziciji in bodo imeli spet mandat za razpise referendumov in za podtikanja vladi.

Objava Kako veš, da se bližajo volitve? Slovenske ceste so eno samo gradbišče originalno objavljena na had blog.

Med desetimi nominiranimi za Delovo osebnost leta, je uredništvo skupaj z bralci izbralo Aleksandra Čeferina, prvega moža Uefe. Ostali nominiranci izbora za Delovo osebnost leta so bili Alojz Ihan, Roman Jerala, Matjaž Jereb, Ema Kugler, Samo Zver, Tadej Pogačar, Nika Kovač, Zdenka Mrak in Barbara Štrukelj. Aleksander Čeferin je prevzel Delov častni naziv za epidemiologom Mariem Fafanglom.

• Aleksander Čeferin v oddaji 24ur Fokus / državljanov ne smeš imeti za bedake
• Super liga / jo naša vlada podpira zgolj za to, da kontrira Aleksandru Čeferinu?
• Janez podpre Super ligo / Super liga gre v kurec / Janez je vedno na napačni strani zgodovine
• Aleksander Čeferin je kriv / strah desnega pola se je pokazal včeraj
• Osebnost leta po izboru revije Time je Greta Thunberg
• Za vse je kriv Milan Kučan / Pahor in Janša, vaju ni nič sram?

Utemeljitev nominacije za Aleksandra Čeferina: Aprila je z bliskovito akcijo zatrl načrt najbogatejših klubov, ki so želeli z ustanovitvijo superlige sesuti evropski model športa. Predsednik Evropske nogometne zveze je poenotil in dvignil na noge Evropo in njene najvidnejše politike, v boju za male ljudi so ga podprle vse inštitucije v Bruslju.

Njegov opus je viden zunaj nogometa. Večkrat je izpostavil nevarnost razgretih političnih strasti v domovini in javno opozoril pred razgradnjo pravne države. Uspešno je zbiral sredstva za projekt Botrstvo za pomoč športnikom iz socialno ogroženih družin, prav Čeferin pa je bil pobudnik akcije, s katero je Uefa pomagala ljudem, ujetim med belorusko-poljsko mejo, in slednje tam tudi obiskal.

Prav tako so na prireditvi, kjer je bil častni govornik Milan Kučan, podelili tudi Delove novinarske nagrade.

Božena Križnik je prejela nagrado za življenjsko delo, novinar leta je postal Peter Žerjavič, nagrade za izjemne dosežke so prejeli Miha Hočevar, Nejc Gole in Boštjan Celec, mladi novinar leta je postal Aljoša Črnko, fotografijo leta pa je ustvaril Voranc Vogel.

Zanima me, če bo danes Janez s svojimi troli in desnosučnimi trobili poskušal znova diskreditirati Aleksandra Čeferina in Delo, kot je to že poskusil v preteklosti. Vendar vedno brez uspeha, saj je Aleksander Čeferin eden izmed najbolj pomembnih ljudi v svetu …

Objava Aleksander Čeferin je Delova osebnost leta originalno objavljena na had blog.

Modus operandi desnice je zelo preprost, predvsem pa precej prozoren. Vsakogar, ki ne tuli v njihov rog poskušajo diskreditirati. Začne se na družbenih omrežjih, potem pa nadaljuje na njihovih desnosučnih medijih. Deja vu vsak dan vsaj parkrat – ampak ker so tako prozorni jim nasedejo zgolj in samo še njihovi najbolj hard core feni. Ostali se pač nasmejijo in si mislijo svoje.

• Ko poskuša oblast diskreditirati z nenapisanim / Janez Janša, Alojz Kovšca, Anže Logar #hepan #primitivc
• Rok Krajnc, Nova24 / Kar Peter govori o Pavlu, pove o Petru več kakor o Pavlu …
• Roni Kordiš je speča celica kot mudžahedin in sem pravi gurman

Sam imam to srečo, da sem precej pogosto “gost” desnosučnih medijev. Razni Luke Perši, ki se podpisujejo pod “članke” so mi v svojih poskusih zgolj žalostni, da o raznih “Ne maram butlov novinarjih” niti ne izgubljam besed. Ker nimajo ničesar o meni, se mi zdi že precej smešno, da še vedno pišejo o Zaresu, Gregorju Golobiču in Delu … Ampak to je njihova težava, ne moja, kajne?

Nazaj k poskusom diskreditacije. Pred par dnevi je bil v Bloombergu objavljen članek z naslovom Melania Trump’s Homeland Adopts Her Husband’s Political Brand, pod katerim sta podpisana Jan Bratanič in Jasmina Kuzmanovic. Članek prikaže to, kar se dogaja v Sloveniji v zadnjih mesecih.

• At home, he’s denounced weekly protests against his government as “an organized death threat” and chastised prosecutors for failing to jail demonstrators who are calling for him to step down and accuse his government of corruption.
• Jansa is now trying to overhaul the public broadcaster. Vera Jourova, vice president of the European Commission for values and transparency, said on Thursday she was watching Slovenia with concern.
• But Jansa’s main support comes from Nova24TV, which he owns with Orban’s Hungarian allies and members of the SDS.

Novinarja se nista dotaknila tem, kot so Srebrenica, menjav, itd … Pa vendar se je po tem članku zgodil poskus diskreditacije novinarjev, ki sta se podpisala pod članek. Na Nova24 so med drugim zapisali:

• Jan Bratanič na drugi strani je več let pisal za časopis Dnevnik, pozneje je bil zaposlen na Delu, skupaj z bloggerjem Hadom je bil del projekta “Svet kapitala”.

Ker pri desnici ne gre za nič drugega kot za poskus diskredtiacije in da gre za zelo usklajeno dejanje, je jasno iz spodnjega tvita, ki prikazuje kako usklajeno potekajo napadi desnice

Tvitključja ali ko ne smeš misliti s svojo glavo. pic.twitter.com/14ztnG6bQB

— Mr No (@pipermanaus) July 26, 2020

Če bi slučajno kdo podvomil, da lahko mislijo s svojo glavo. Zelo očitno dobijo navodila kaj naj tvitnejo in potem to objavijo in troli retvitajo. In potem opazovalec dobi občutek, da jih je veliko, ki tako mislijo.

To kibernetično vojskovanje je res zanimivo, saj je bilo v zadnjem času dejansko prikazano koliko podpore ima desnica – s pozivi rumenim jopičem, da naj pridejo na Prešernov trg in s pozivi harmonikarjem – prvih je bilo 34, slednjih pa še pol manj. Prav žalosten je pogled na par ljudi, ki so prišli podpirati vlado in so se potem odločili, da se ne bodo več zbirali, ker jih je bilo očitno premalo.

Suma sumarum … Očitno je to, da si na Nova24 v istem dnevu dvakrat kar dobra popotnica. Očitno vsi tisti, ki se znajdejo tam delajo dobro in so trn v peti desnici.

Objava Modus operandi desnice / poskus diskreditacije vsakogar, ki ne tuli v njihov rog originalno objavljena na had blog.

Jože Jerovšek, bivši poslanec SDS, je včeraj na tviterju želel biti precej “pokroviteljski” do Večera, ko so objavili naslovnico priloge #vSoboto. V bistvu ni šlo za nič drugega kot le to, da je v soboto državni praznik, kar so ga tudi drugi podučili.

• Jože Jerovšek / upokojenec s 1725 evri pokojnine / Franci Kek izvedel “skrito kamero na tviterju”
• Zdravnica Branka Krek Petrina (SDS) bi “potamanila” mlade mucke in iz tega ne bi delala cirkusa
• Tilen Artač priredil pesem Jaz sem nor in jo posvetil Žanu Mahniču v oddaji Kaj dogaja / SDS odgovarja…

Naslovnica jutrišnje priloge @vecer #vSoboto je tako dobra, da si zasluži še večerno objavo. Naš mojster Ciril Horjak/Dr. Horowitz, je bil izvoren tvit Roka Kajzerja.

Nanj pa se je odzval Jože Jerovšek s tvitom: Ali po novem sobotni @vecer izhaja v petek? Racionalizacija? Kot je naredil Petrič na @Delo ,kjer Nedelo pošljejo (izhaja) v soboto? Noro!

No, odgovor je bil precej bolj konkreten: Morda zaro, ker je v soboto državni praznik? To bi pa morali vedeti. Res žalostno. Namesto praznika kar teorije zarot. Ccccc

Naslovnica jutrišnje priloge @vecer #vSoboto je tako dobra, da si zasluži še večerno objavo. Naš mojster Ciril Horjak/Dr. Horowitz. pic.twitter.com/frkKPsiZug

— Rok Kajzer (@73cesar) February 6, 2020

Morda zaro, ker je v soboto državni praznik? To bi pa morali vedeti. Res žalostno. Namesto praznika kar teorije zarot. Ccccc

— Rok Kajzer (@73cesar) February 6, 2020

Objava Ko Jože Jerovšek ne ve, da je jutri državni praznik in išče teorijo zarote originalno objavljena na had blog.

Mediji so zadnje dni poročali, da bo nova premierka Finske – Sanna Marin uvedla 4 dnevni delovni teden in 6 urni delovnik! Informacije, ki so na voljo na spletu niso vedno resnične, predvsem pa mi je zabavno, da je veliko domačih in tudi tujih medijev skočilo na to informacijo in jo ni nihče niti preveril – zgolj populistično so vsi poročali o tem. Gre za tipičen #fakenews!

• Prodaja dojenčkov v Kopru v času Jugoslavije je #fakenews
• Zakaj je zmagal Zoran Janković? Zaradi prišlekov z juga, ki so dobili začasno dovoljenje za bivanje #fakenews
• Je gonzo novinarstvo predhodnica #fakenews / Strah in groza v Las Vegasu
• Božo Predalič se požvižga na avtorske pravice, ko gre za ustvarjanje #fakenews

Zgolj par naslovov, kjer so se domači mediji razpisali o tem 4 dnevnem delovnem tednu in 6 urnem delovniku, ki bi bil seveda odlična popotnica za novo premierko Finske:

• ONA PLUS / Finska premierka želi državljanom podariti več prostega časa
• SVET24 / Finska premierka za šesturni delavnik, štiri dni na teden

Vendar iz te moke ne bo nobenega kruha. Gre namreč za dokazan #fakenews (vir), ki nima veze z realnostjo. Vse skupaj se je začelo lanskega avgusta na 120 obletnici socialdemokratov v Turkuju. Na razpravi je sodelovala tudi Sanna Marin (takratna ministrica za promet), ki je omenila, da bi lahko dvignili produktivnost Finske s 6 urnim delovnikom ali pa 4 dnevnim delovnim tednom. Vendar teh dveh ukrepov ni povezala skupaj.

Štiri mesece kasneje je avstrijski Kontrast začel rolati to zgodbo za objavo:  “A 4-day week and a 6-hour work day. Why shouldn’t that be our next step? Are eight hours really the last truth? I think people deserve to spend more time with their family, loved ones, hobbies and other aspects of their lives – like culture. That could be the next step in our working life.” (vir)

Potem so temu sledili tudi ostali mediji v Angliji, Belgiji, … In tudi v Sloveniji.

Žalostno je, kako preprosto je manipulirati z vsebinami, ki so objavljenje na spletu. Kaj je sploh res in kaj je laž, če pa se tudi mediji, ki naj bi bili verodostojni zapletejo v takšne zgodbe … To je naša realnost. Fake realnost.

Objava #fakenews / Sanna Marin in Finska ne bosta uvedla 4 dnevnega delovnega tedna in 6 urnega delovnika originalno objavljena na had blog.

Ko je Vladimir Vodušek pred dnevi objavil zneske, ki so jih državna podjetja plačevala Bojanu Požarju “za oglaševanje” na njegovih medijih, sem bil prepričan, da ga pri tem ne bo nihče podprl in da bo ostal sam. Na moje presenečenje se je zgodilo ravno obratno – nekateri mediji se niso lotili Bojana Požarja, ampak so šli iskati denar, ki ga je izdatno prejemal od državnih podjetij in tako Bojan Požar ni postal mučenec, čeprav si tega želi najbolj na svetu.

• Za razliko od Bojana Požarja mene nihče ne plačuje za pisanje
• Za Barbaro Drnač sem hepan, za Bojana Požarja pišem neuravnovešeno
• So zgodbe Bojana Požarja samo še pravljice za lahkoverne / primer samomora uslužbenca ministrstva za kulturo
• Ko si cepec za novinarja, ki ne bo politik / Bojan Požar, hvala za iskrenost

No, da ne bo pomote. Niso vsi mediji v Sloveniji stopili skupaj in tukaj se lahko precej lepo vidi kdo je na čigavi strani – oz. kje ima kdo vpliv. Takšni dogodki so zanimivi, ker končno padejo karte in ker postane jasno za koga so določeni mediji oz. katera interesna združenja v Sloveniji imajo vpliv na določene medije.

Spodaj so teme, ki so jih objavili v Delu, 24ur in Večeru:

• V etični kodeks zapišejo eno, delajo drugo
• Politično-medijski “model” prosto po Bojanu Požarju. Kaj razkrivajo dokumenti?
• Bojan Požar je v volilnem letu 2018 samo od Telekoma in Darsa prejel najmanj 157.596 evrov

Glede na to, da je bilo jasno, da bo kateri od medijev zagrizel v zgodbo, ki jo je prvi objavil Vladimir Vodušek, je bilo tudi jasno, da bo Bojan Požar vse skupaj poskusal anulirati s kontra napadom, predvsem pa z izmikanjem z odgovori. In nisem se motil.

Za vse krivi Damirja Črnčeca, ki naj bi se ga lotil po svojih kanalih in v teh dneh sem prebral že toliko nebuloz na ta račun, da se mi zdi, da je Damir Črnčec najmočnejša figura v Sloveniji – v bistvu pa gre bolj za to, da ga Marjan Šarec ni odstopil, kljub temu, da je bila očitno to želja “naročnikov” Bojana Požarja. In sedaj preko svojih kanalov pospešeno napada Telekom Slovenije. Glede na to, da dolga leta ni napadal uprave, je tole preveč prozoren manever in predvsem jasen signal kdo ima od vsega tega korist.

In seveda je Bojan Požar sedaj v celotno svojo zgodbo vpletel še cel kup ostalih stvari: vsi so proti njemu, dogaja se mu orkestriran napad, on je tisti, ki je “odstavil” tri ministre, zaposljuje 20 ljudi … Mogoče pa bi se moral zavedati, da za vsakogar na tem svetu raste palica (al kako že gre ta pregovor) in da se v nekem trenutku vse začne vračati.

Ker ima Bojan zelo dobre izkušnje kako vse skupaj “zapakirati”, ko želiš nekoga odstaviti, ali pa mu povzročiti nepopravljivo škodo, je verjetno pripravil cel kup korakov, ki jih bo udejanil v naslednjih dneh in se tako maščeval vsem vpletenim. Včeraj je že poskušal z diskreditacijami v njegovem slogu, vendar je bolj kot ne ostal sam. Mogoče pa bo sedaj še kakšnemu njegovemu privržencu postalo jasno, da je vse skupaj zgolj manipulacija za precej velike vsote denarja, ki gredo za “oglaševanje”.

Predvsem pa upam, da ga mediji ne naredijo za mučenca, kajti s tem bi pridobil precej veliko novega manevrskega prostora in dobil tudi sočutje ljudi. Nihče pa ni nikoli pomislil koliko teh zgodb, ki jih je plasiral v javnost je bilo resničnih, koliko pa lažnih. In kakšna škoda je bila povzročena ljudem, ki se niso imeli priložnost braniti.

Objava Bojan Požar si želi postati mučenec / gre res za spopad Damir Črnčec vs Bojan Požar originalno objavljena na had blog.